VSL Sklep II Cp 2134/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočega motenja posesti (I. točka izreka). Ugodilo je ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi, ta sklep razveljavilo in zavrnilo predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka). Povračilo pravdnih stroškov toženca je naložilo tožnikoma (III. točka izreka).

2Tožnika zoper sklep vlagata pritožbo in uveljavljata vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku.¹ Predlagata, da ji pritožbeno sodišče ugodi in sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v prepovednem delu ugodi in zavrne ugovor zoper sklep o izdani začasni odredbi, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z zavrnitvijo restitucijskega dela zahtevka se strinjata. Navajata pa, da ni nesporno, da je 12. 11. 2024 prišlo do prenehanja delovanja potopne črpalke. Tak zaključek je v nasprotju z njunimi navedbami in spisovno dokumentacijo. Tudi vsebina predloženih posnetkov, ki jo v pritožbi obširno povzemata in komentirata, dokazuje, da je potopna črpalka delovala. Toženec ni dokazal prenehanja delovanja obstoječe potopne črpalke niti namestitve nove, svoje navedbe pa je med postopkom prilagajal - enkrat je trdil, da je opravljal nujna vzdrževalna dela, drugič, da je potopna črpalka nehala delovati. Neresnično je izpovedal, da sta bili obe hiši od 12. 11. 2024 do 17. 12. 2024 brez ogrevanja. Pritožnika tega, da potopna črpalka ni prenehala delovati, ne moreta dokazovati, ker gre za negativno dejstvo. Izrecno pa sta navedla, da je črpalka normalno delovala, kar sta tudi dokazala, posebej s posnetkom št. 9, glede katerega sodišče ni pojasnilo, zakaj ga ni upoštevalo. Kljub vsem dokazom je sodišče verjelo povsem nasprotni, neverodostojni in nelogični izpovedi toženca, pri čemer ni pojasnilo niti, kako je ugotovilo, da črpalka ni delovala, niti kako je le z vpogledom v fotografije, iz katerih sploh ni jasno, če je na njih res potopna črpalka, ugotovilo, da je bila črpalka v slabem stanju, zato sklepa ni mogoče preizkusiti.

Neresnično je, da naj bi bilo s fotografij vidno, da je bila potopna črpalka v slabem stanju. Fotografiji, s katerih niti ni jasno, ali je na njiju potopna črpalka, tega ne potrjujeta, sodišče pa za tako oceno nima strokovnega znanja, kar tudi samo navede - razlogi sodišča so med seboj v nasprotju. Ne drži niti, da bi tožnika brezhibno delovanje potopne črpalke lahko dokazala s svojima izpovedima. Njuna neudeležba na naroku ne more nadomestiti manjkajočega dokaza nasprotne stranke. Odsotnost osebne izpovedbe pa ne more zmanjšati dokazne vrednosti ostalih predloženih dokazov. Dokazno breme o nedelovanju potopne črpalke je bilo na tožencu, ki tega bremena ni zmogel. Posledično je napačna ugotovitev, da ni bil toženec tisti, ki je spremenil obstoječe posestno stanje.

Ne drži, da tožnika nista uspela dokazati osnovnega motilnega ravnanja. To ni v prenehanju delovanja potopne črpalke, temveč v tem, da je toženec samovoljno in protipravno odklopil električne in prerezal vodovodne vode, kar je bilo dokazano z videoposnetki. Napačen je zaključek sodišča, da odklop tožencev od potopne črpalke ni bil narejen po nalogu ali v korist toženca.

Na predloženih videoposnetkih, ki niso bili tako slabe kvalitete, da se je dalo razumeti le peščico besedila, je serviser jasno potrdil, da je toženec tožnika odklopil s skupne potopne črpalke, priklopil pa le sebe. Videoposnetki niso bili iztrgani iz konteksta - o tem toženec ni podal navedb, zato je sodišče s tako ugotovitvijo preseglo trditveno podlago. Videoposnetki, posneti na zemljišču tožnikov, tudi niso bili pridobljeni protipravno. Zmotna je ugotovitev, da za njihovo uporabo ni podanih posebnih okoliščin. Nasprotno so bile protipravno, na zasebnem zemljišču tožnikov, pridobljene fotografije zunanje enote njune klime, a je sodišče svojo odločitev vseeno oprlo na ta dokaz.

Sodišče je enega izmed videoposnetkov predvajalo na naroku, nato pa se do njegove vsebine ni opredelilo, temveč ga je zavrnilo kot nedopusten dokaz. Ker je bil izveden na naroku, bi ga moralo upoštevati, zato je dokazna ocena nepopolna in v nasprotju z 8. členom ZPP. Sodišče bi moralo uporabiti pravilo praktične konkordance in dati prednost pravici do dokaza pred pravico do zasebnosti. Zavrnitev dokaznih predlogov bi moralo bolj podrobno pojasniti. Podani sta kršitvi po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni pojasnilo, zakaj je dalo prednost pravici do zasebnosti pred pravico do izjave. Sklepa zato ni mogoče preizkusiti.

Toženec ni dokazal, da imata tožnika v hiši alternativne vire ogrevanja hiše in tople vode. Izrecno sta navedla, da jih nimata, v zvezi s čimer tudi v pritožbi podajata obširne navedbe. Dokazno breme glede tega je bilo na tožencu, ki ga ni zmogel. S klimo ni mogoče ogrevati tople vode, kar je sodišče spregledalo. Ne drži, da nevarnost bivanja v hiši tožnikov ne obstoji.

3Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnika (zakonca) in toženec živijo v hišah na sosednjih parcelah. Na toženčevi parceli se nahaja vrtina s potopno črpalko, preko katere se že več kot 37 let zagotavlja ogrevanje in dobava tople vode za obe hiši. Tožnika zatrjujeta, da je toženec dne 12. 11. 2024 motil njuno posest s tem, ko je samovoljno prerezal in odstranil električno in vodovodno napeljavo, povezano s hišo tožnikov, ter tako izključil sistem ogrevanja in oskrbe s toplo vodo. Toženec pa trdi, da je bila potopna črpalka stara in nujno potrebna menjave, ker se je občasno sama vklapljala in izklapljala, zato jo je zamenjal.

6Pritožbeno izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi prepovednega dela tožbenega zahtevka temelji na naslednjih dejanskih ugotovitvah in dokaznih zaključkih:

- potopna črpalka je bila stara in zaradi motenj v delovanju potrebna menjave;

- dne 12. 11. 2024 je prišlo do njene okvare, zaradi česar so prekinili cevi in električno napeljavo, da so jo lahko dvignili iz vrtine;

- tožnika, ki se nista odzvala na vabilo na zaslišanje, nista uspela dokazati, (1) da je osnovno motilno dejanje (prenehanje delovanja potopne črpalke) storil toženec ali da je bilo storjeno po njegovem nalogu ali v njegovo korist; (2) da bi imeli hiši pravdnih strank razen napeljav, ki obe hiši povezujeta s potopno črpalko, skupne še kakšne druge napeljave ali vode in da bi toženec vanje posegal;

- toženec je uspel izkazati, da ni bil on tisti, ki je spremenil obstoječe posestno stanje, temveč je do spremembe prišlo iz razlogov, ki so bili izven sfere njegovega delovanja (okvara potopne črpalke).

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravno odločilna dejstva, pri čemer tudi ni zagrešilo napak pri vodenju postopka. Neutemeljen je torej pritožbeni ugovor bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker sodišče ni dokazno ocenilo vsebine posnetka, ki ga je predvajalo na naroku. Sodišče se namreč ni dolžno opredeliti do vseh izvedenih dokazov, temveč le do tistih, ki so za odločitev pravno relevantni. Ta ni bil.

8Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek protispisnosti glede zaključka, da naj bi bilo nesporno, da je 12. 11. 2024 prišlo do prenehanja delovanja potopne črpalke. Iz vsebine obrazložitve izpodbijanega sklepa je jasno, da se ta ugotovitev sodišča nanaša zgolj na dejstvo, da potopna črpalka na ta dan ni več delovala (kar je bil tudi povod za zahtevo tožnikov po posestnem varstvu), ne pa na vzroke, zaradi katerih je prišlo do prenehanja njenega delovanja (samovoljen odklop ali okvara), glede katerih se pritožnika obširno opredeljujeta.

9Stranka, ki uveljavlja varstvo pred motenjem posesti, mora dokazati, da je imela pred zatrjevanim motenjem posest sporne stvari, da je bila posest zares motena, da je bil toženec tisti, ki je v posest posegel, da njegovo ravnanje res pomeni motenje in da je to dejanje protipravno. Za uspeh s tožbenim zahtevkom v takem sporu morajo biti izpolnjene vse navedene predpostavke, dokazno breme glede njihovega obstoja pa je na stranki, ki zahteva posestno varstvo.

10Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnika nista zmogla svojega dokaznega bremena glede obstoja motilnega ravnanja, ki naj bi ga izvršil toženec. Njuna trditvena podlaga glede tega je bila ustrezna, vendar svojih trditev nista uspela dokazati. Pogoj za uspeh tožnikov v postopku je, da navedeta dejstva, ki substancirajo zahtevek, in da trditve o teh dejstvih (razen če gre za dejstva iz 214. člena ZPP) tudi dokažeta.² Tega dokaznega bremena nista zmogla. V dokaz svojih navedb, da je toženec samovoljno prerezal in odstranil električno in vodovodno napeljavo, povezano z njuno hišo, ter tako izključil sistem ogrevanja in oskrbe s toplo vodo, sta namreč predlagala lastno zaslišanje ter predložila posnetke (priloga A24). Na zaslišanje, kljub pravilnem vabljenju, nista pristopila. Predloženi posnetki pa, kot je pravilno ugotovilo in jasno obrazložilo sodišče prve stopnje, njunih trditev ne potrjujejo. Del posnetkov (1. - 7.), na katerih se toženec pogovarja s serviserji potopne črpalke in jih je tožnik posnel izza ograje, je brez podnapisov, pripravljenih s strani tožnikov, težko razumljivih. Razumljive so le posamezne besede in besedne zveze, ki ne omogočajo prepričljivega zaključka o tem, da je toženec samovoljno izvršil zatrjevano motilno ravnanje. Na preostalih posnetkih (8. - 15.) pa je posnet pogovor s serviserjem ob priklapljanju hiše tožnikov na sistem ogrevanja in oskrbe s toplo vodo. Pogovor na teh posnetkih je sicer jasen in dobro razumljiv, vendar trditev tožnikov kljub temu ne dokazuje. Iz vsebine posnetkov je namreč mogoče razbrati, da ob prvotnem odklopu potopne črpalke in priklopu hiše toženca posneti serviser sploh ni bil osebno prisoten. Posnetki tako potrjujejo le med pravdnimi strankami nesporno dejstvo, da se priklop obeh hiš na sistem ogrevanja in oskrbe s toplo vodo ni zgodil istega dne, pri čemer na posnetkih niti ni datumsko opredeljeno, kdaj naj bi se to zgodilo. Tudi iz posnetka št. 9, na katerega se izrecno sklicuje pritožba, ne izhaja drugače. V njem namreč serviser zgolj potrjuje, da v času snemanja in priklapljanja hiše tožnikov toženčeva črpalka dela. To, da je do priklopa toženčeve hiše prišlo prej, ni bilo sporno. Glede na pojasnjeno so pravno nepomembne obširne pritožbene navedbe glede dopustnosti teh posnetkov kot dokazov in tehtanja ustavnih pravic v zvezi s tem.

11Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe glede tega, česa toženec v postopku ni dokazal, na kar se osredotoča bistveni del pritožbe. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme (v konkretni zadevi tožnikov), lahko prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko.³ Ker toženca nista zmogla svojega materialnega dokaznega bremena, do prevalitve procesnega dokaznega bremena na toženca sploh še ni prišlo. Zato to, kaj je trdil in dokazoval toženec ter kako (ne)verodostojno je izpovedoval, za odločitev ni pravno odločilno. Pravno nepomembni so posledično pritožbeni ugovori glede tega, da sodišče ni pojasnilo, kako je ugotovilo, da črpalka ni delovala in da je bila v slabem stanju, ter glede tega, da fotografije ne dokazujejo slabega stanja potopne črpalke. Navedbe, da fotografije ne dokazujejo vgraditve nove potopne črpalke, da ni jasno, če je na predloženih fotografijah sploh potopna črpalka in da sodišče nima strokovnega znanja za tako oceno, pa so, poleg tega, da so nerelevantne, tudi nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12Pritožnika neutemeljeno grajata tudi odločitev v zvezi z zavarovanjem terjatve (II. točka izreka). Zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka o glavni stvari namreč ni več izkazana verjetnost obstoja terjatve, zato je vprašanje o obstoju nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode po 2. alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju⁴, ki je predmet pritožbene polemike, pravno nepomembno. Pogoji za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ morajo biti namreč izkazani kumulativno.

13Preostale pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni izrecno odgovorilo, niso pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

14Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnikov zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15Tožnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako toženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker le-ta ni pripomogel k razjasnitvi zadeve in posledično predstavlja nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.
² J. Zobec v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2006, str. 344.
³ Prim. VSRS sodba II Ips 312/2015 z dne 13. 8. 2015.
⁴ Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ.