VSRS Sklep VIII R 7/2025

Za odločanje v tem sporu je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

1Tožnica je na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani naslovila vlogo za potrditev izvensodne poravnave kot sodne poravnave. Iz te poravnave izhaja, da se nanaša na ureditev razmerij med strankama v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom R 6/2025 z dne 17. 9. 2025 ob sklicevanju na 309. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in ugotovilo, da je za odločanje stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče na Vrhniki.

2Okrajno sodišče na Vrhniki je na vrhovno sodišče, ob sklicevanju na prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena ZPP vložilo predlog za odločitev v sporu o stvarni pristojnosti. V predlogu navaja, da je bila med vložnico kot delavko in družbo A. kot delodajalcem sklenjena izvensodna poravnava z namenom dokončne ureditve razmerij med delodajalcem in delavko, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Nadalje navaja, da je pravna teorija v primerih potrditve sklenjene sodne poravnave oziroma sklenitve sodne poravnave v sporih, ki izvirajo iz delovnih razmerij, že zavzela stališče, da je upoštevaje 1. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)² v zvezi z 19. členom ZDSS-1 za sklenitev preventivne sodne poravnave po 309. členu ZPP v delovnem sporu pristojno delovno sodišče. Zato je po mnenju Okrajnega sodišča na Vrhniki v tej zadevi za sklenitev sodne poravnave po 309. členu ZPP podana stvarna pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

3Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

4Iz 1. točke izvensodne poravnave izhaja, da je tožnica, ki je bila pri tožencu zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 4. 2015, dne 22. 8. 2025 podala izredno odpoved te pogodbe, zaradi česar ji je delovno razmerje pri tožencu prenehalo 25. 8. 2025. Iz te izvensodne poravnave nadalje izhaja, da je njen namen sporazumna, celovita in dokončna rešitev vseh medsebojnih odprtih razmerij, ki so posledica izredne odpovedi. V 2. točki so izrecno navedene finančne obveznosti, ki jih mora toženec izpolniti tožnici (obračun in izplačilo plače, povračilo stroškov za prevoz in prehrano, obračun in izplačilo odpravnine ter sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2025), pri čemer se z njeno sklenitvijo stranki odpovedujeta vsem drugim terjatvam, ki bi izvirale iz delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi ali njunega prenehanja.

5ZDSS-1 v 1. členu predpisuje, da ta zakon določa pristojnost, organizacijo in sestavo delovnih in socialnih sodišč kot specializiranih sodišč ter pravila postopka, po kateri ta sodišča odločajo v delovnih in socialnih sporih. Iz 2. člena ZDSS-1 med drugim izhaja, da so delovna sodišča pristojna za odločanje v individualnih delovnih sporih. Po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalacem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. ZDSS-1 v 19. členu napotuje v postopku v delovnih in socialnih sporih na uporabo določb zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

6Prvi odstavek 309. člena ZPP določa, da kdor namerava vložiti tožbo, lahko poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo. Iz drugega odstavka citiranega člena pa izhaja, da sodišče, ki prejme takšen predlog, povabi nasprotno stranko in jo seznani s predlogom za poravnavo.

7Vrhovno sodišče ugotavlja, da je treba to določbo ZPP razumeti v kontekstu razmejitve pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem, kot jo opredeljuje ZPP. Tako okrajno kot okrožno sodišče sta sicer stvarno pristojni za sojenje v civilnopravnih razmerjih na prvi stopnji, vendar v različnih zadevah (v odvisnosti od vrednosti spornega predmeta in pravnega temelja spornega razmerja). Glede na pravni temelj spornega razmerja ZPP v nekaterih primerih sicer določa posebne postopke, prilagojene posebnostim teh razmerij (členi od 406 do 496 ZPP), pri čemer pa gre še vedno za pravna razmerja, ki so po svoji vsebini razmerja civilnopravne narave (1. člen ZPP). Za reševanje teh pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (30. in 32. člen ZPP).

8Drugače pa je v primeru pravnega razmerja, katerega reševanje je v pristojnosti delovnega sodišča kot specializiranega sodišča (5. člen ZDSS-1). Ne glede na določbo prvega odstavka 309. člena ZPP, ki govori o okrajnem sodišču, je za sklenitev sodne poravnave, ki se nanaša na ureditev razmerij iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, pristojno delovno sodišče, ki je stvarno pristojno za reševanje takšne zadeve.³ Prvi odstavek 309. člena ZPP po presoji vrhovnega sodišča zato tudi v primeru sklepanja preventivne sodne poravnave ne posega v določbe ZDSS-1, ki opredeljujejo stvarno pristojnost delovnega sodišča kot specializiranega sodišča.

9Glede na to je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.
² Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.
³ To izhaja tudi iz same narave stvari, ki se nanaša na ureditev razmerij iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem. Delovno sodišče je kot specializirano sodišče bolj usposobljeno za presojo, da stranke sodne poravnave ne bi sklepale v nasprotju s prisilnimi predpisi, ki se nanašajo na urejanje delovnih razmerij, oziroma moralnimi pravili (četrti odstavek 306. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZPP).