1. člen ZDSS-1
Predmet urejanja
Ta zakon določa pristojnost, organizacijo in sestavo delovnih in socialnih sodišč kot specializiranih sodišč ter pravila postopka, po katerih ta sodišča odločajo v delovnih in socialnih sporih.
- VSRS Sklep III R 24/2024Vrhovno sodišče RS · 2025
Ker tožnik v postopku izbire direktorja gospodarske družbe (toženke) v odnosu do nje nima položaja kandidata za prosto delovno mesto, pač pa (zgolj) položaj kandidata za direktorja, ni mogoč zaključek, da takšen spor izvira iz postopka zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za katerega je na podlagi točke č) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Ker toženka v obravnavanem sporu v razmerju do tožnika ni v položaju delodajalca, ne pride v poštev niti določba petega odstavka 200. člena ZDR-1. Enako velja za določbo 8. člena ZDR-1, ki opredeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca napram kandidatu oziroma delavcu v primeru diskriminacije ali trpinčenja. Ker torej ne gre za spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za rešitev tega spora ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.
- VDSS Sklep Psp 236/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Odločba z dne 16. 3. 2022, ki je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, s katero je o začasni nezmožnosti za delo tožnica odločeno za isto obdobje od 19. 3. 2022 do 15. 4. 2022, ne obstaja več, saj je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, ki je pravnomočna. Te odločbe tožnica ni izpodbijala, zato pritožbene navedbe, da toženec take odločbe ne bi smel izdati, niso upoštevne.
- VSRS Sklep I Up 156/2019Vrhovno sodišče RS · 2020
V skladu z 41. členom Statuta tožene stranke predstojnike imenuje in razrešuje generalni direktor UKC. Ker generalni direktor tožene stranke ni organ republike, občine ali mesta, bi torej bilo na podlagi 36. člena v zvezi z 42. členom ZZ za spor v zvezi z izbiro predstojnika kliničnega oddelka (če bi ta bil strokovni vodja, vendar ni) v vsakem primeru pristojno Delovno sodišče in ne Upravno sodišče. V obravnavanem primeru gre za individualni delovni spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za odločanje o katerem je v skladu s č) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno sodišče.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 4. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Ker tožnik v postopku izbire direktorja gospodarske družbe (toženke) v odnosu do nje nima položaja kandidata za prosto delovno mesto, pač pa (zgolj) položaj kandidata za direktorja, ni mogoč zaključek, da takšen spor izvira iz postopka zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za katerega je na podlagi točke č) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Ker toženka v obravnavanem sporu v razmerju do tožnika ni v položaju delodajalca, ne pride v poštev niti določba petega odstavka 200. člena ZDR-1. Enako velja za določbo 8. člena ZDR-1, ki opredeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca napram kandidatu oziroma delavcu v primeru diskriminacije ali trpinčenja. Ker torej ne gre za spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za rešitev tega spora ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.
- VDSS Sklep Psp 236/2022Višje delovno in socialno sodišče · 5. 10. 2022
Odločba z dne 16. 3. 2022, ki je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, s katero je o začasni nezmožnosti za delo tožnica odločeno za isto obdobje od 19. 3. 2022 do 15. 4. 2022, ne obstaja več, saj je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, ki je pravnomočna. Te odločbe tožnica ni izpodbijala, zato pritožbene navedbe, da toženec take odločbe ne bi smel izdati, niso upoštevne.
- VSRS Sklep I Up 156/2019Vrhovno sodišče RS · 4. 6. 2020
V skladu z 41. členom Statuta tožene stranke predstojnike imenuje in razrešuje generalni direktor UKC. Ker generalni direktor tožene stranke ni organ republike, občine ali mesta, bi torej bilo na podlagi 36. člena v zvezi z 42. členom ZZ za spor v zvezi z izbiro predstojnika kliničnega oddelka (če bi ta bil strokovni vodja, vendar ni) v vsakem primeru pristojno Delovno sodišče in ne Upravno sodišče. V obravnavanem primeru gre za individualni delovni spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za odločanje o katerem je v skladu s č) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno sodišče.
- VSRS Sklep I R 83/2019Vrhovno sodišče RS · 6. 6. 2019
Iz razloga smotrnosti (predvidene združitve postopkov zoper solidarne dolžnike) ni mogoč prenos pristojnosti s sodišča splošne pristojnosti na specializirano delovno sodišče. Združitve postopkov namreč s samo delegacijo pristojnosti ni mogoče doseči. Uresničitev možnosti, da se več postopkov združi v skupno obravnavanje, je odvisna od presoje sodišča, ki postopke vodi. Predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, je tako sicer lahko razlog za delegacijo, a le izjemoma. V primerih, ko so za postopke, ki naj bi se združili, pristojna sodišča različnih vrst (v obravnavanem primeru sodišče s splošno pristojnostjo in specializirano delovno sodišče), takšna izjema ne pride v poštev.
- VDSS sklep Psp 469/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2. 10. 2014
V delovnih in socialnih sporih ni dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti (33. člen ZDSS-1). Sodišče prve stopnje je vlogo tožeče stranke kot izredno pravno sredstvo pravilno obravnavalo, kakor da bi bila vložena revizija. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kakor to določa 86. člen ZPP. Pooblaščenec tožnice nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zato je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP, izredno pravno sredstvo kot nedovoljeno zavrglo.
- VSK sklep I Cp 24/2006Višje sodišče v Kopru · 21. 2. 2006
Spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je po svoji naravi premoženjski spor v smislu določb 1. člena Zakona o pravdnem postopku.