UPRS Sodba in sklep III U 127/2025-12

I. Tožba zoper sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 0617-17/2025/3 z dne 12. 5. 2025, se zavrne.

II. V ostalem, to je glede tožbenega predloga, da sodišče ugotovi, da je bilo z dejanji organov oziroma uradnih oseb nezakonito poseženo v tožničine človekove pravice in temeljne svoboščine ter da sodišče ta poseg odpravi oziroma prepove, se tožba zavrže.

Izpodbijani sklep

1Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: drugostopenjski organ), je s sklepom št. 0617-17/2025/3 z dne 12. 5. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep ali sklep drugostopenjskega organa), zavrglo pritožbo tožnice, vloženo zoper odločbo uradne veterinarke Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju: prvostopenjski organ), št. UO6175-272/2022/28 z dne 3. 2. 2025 (v nadaljevanju: odločba prvostopenjskega organa) in ugotovilo, da stroški pritožbenega postopka niso nastali (2. točka izreka). Prvostopenjski organ je s svojo odločbo v upravno inšpekcijskem postopku dovolil, da pooblaščeni veterinar za psico Luno, označeno z mikročipom, št. ..., last tožnice, izda potni list Republike Slovenije za hišne živali in da se le-tega vpiše v Centralni register hišnih živali, ki se vodi pri prvostopenjskem organu (1. točka izreka). Določil je, da ukrep iz 1. točke izreka te odločbe stopi v veljavo z dnem vročitve odločbe (2. točka izreka), ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali (3. točka izreka) in določil, da pritožba zoper odločbo ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov (4. točka izreka).

2V obrazložitvi svojega sklepa drugostopenjski organ ugotavlja, da je pritožba tožnice zoper odločbo prvostopenjskega organa prepozna. Vročitev je bila opravljena po 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Tožnici je bilo obvestilo o prispelem pismu, tj. o izpodbijani odločbi, puščeno v nabiralniku 4. 2. 2025, tako da je 15-dnevni rok za njegov prevzem začel teči 5. 2. 2025 in se je iztekel 19. 2. 2025, ko je bila tožnici izpodbijana odločba vročena. Pismo je bilo tožnici 20. 2. 2025 puščeno puščeno v hišnem predalčniku. Osemdnevni rok za pritožbo, ki je bil v skladu s prvim odstavkom 92. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (v nadaljevanju: ZVMS) pravilno naveden v pravnem pouku odločbe prvostopenjskega organa, se je iztekel 27. 2. 2025. Drugostopenjski organ pojasni, da bi bila pritožba pravočasna, če bi jo tožnica najkasneje tega dne, tj. 27. 2. 2025, oddala priporočeno po pošti ali če bi jo prvostopenjski organ prejel do vključno tega dne z navadno pošto ali če bi jo tožnica vključno do tega dne podala ustno na zapisnik ali če bi jo vključno do tega dne posredovala po elektronski pošti. Tožnica pa je pritožbo po elektronski pošti na elektronski naslov prvostopenjskega organa posredovala dne 28. 2. 2025 ob 18.03 uri in jo tega dne tudi elektronsko podpisala. Na podlagi 246. člena ZUP je drugostopenjski organ tožničino prepozno pritožbo zavrgel.

Tožbene navedbe

3Tožnica zoper sklep drugostopenjskega organa vlaga tožbo v upravnem sporu. V uvodu tožbe navaja le številko izpodbijanega sklepa drugostopenjskega organa, ki ga prilaga tožbi. Predlaga, da sodišče poseg v njene človekove pravice in temeljne svoboščine ugotovi, odpravi oziroma prepove ter da razsodi, da sta bili obe psički zaupani njej.

4Tožnica navaja, da je bilo z nezakoniti dejanji organa oziroma uradne osebe poseženo v njene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5Trdi, da inšpektorat ne more dovoliti vpisa psičk Lune in Lee brez izjave in soglasja lastnika oziroma vzreditelja A.A. iz Srbije. Pojasnjuje, da je bila Lea protipravno vpisana v register na B.B.. Prekrškovni organ je bil o tem večkrat obveščen, a njenih navedb in dokazov ni upošteval. Za odgovornega šteje Območni urad Koper, kot odgovorno osebo pa uradno veterinarko C.C. Pod njeno taktirko se je primer izvajal nezakonito in z elementi kaznivega dejanja. Že na začetku psički nista bili pravilno vpisani, omenjena inšpektorica pa ji je poslala sodbo po enem mesecu, tako da se ni mogla pritožiti nanjo. Prav tako je niso napotili, kako pridobiti pravico do živali po nekomercialni poti. Certifikat je bil izdan prehitro, organ pa psičkama ni odredil karantene, čeprav bi ju moral fizično odstraniti. Posledično tožnica šteje, da je vpletena uradna oseba storila protipravno odtujitev ter zlorabila položaj. Na zapisnik so bile pozvane le določene oseb, ne pa vse ključne, tudi ne najbolj pomemben lastnik A.A. Odgovorno osebo, ki je opravila ponovljeni postopek, bi bilo treba po njenem mnenju izločiti. V zapisniku so zapisane neresnične izjave, oziroma le tisto, kar je v prid inšpektoratu.

6Tožnica navaja, da psičk v Srbiji ni kupila, pač ju je A.A. s pooblastilom dal njej na zaupanje. Njena zahteva je bila, da se psički vpišeta na ime lastnika A.A. Potem ko je rekla, da bo ta lastnik prišel v Koper, je uradna oseba zavrnila njegov prihod ter jo obsojala in žalila, zaradi česar se je počutila prizadeto in užaljeno. Tudi B.B. je na zapisnik lagal, saj je on prvi vedel, da sta psički vpisani na njeno ime, do teh podatkov pa je prišel od uslužbenke v veterinarski ambulanti v Kopru. Pojasnila je, da sta bili psički za vikend 28. 5. 2022 in 29. 5. 2022 pri njem in od takrat ji ta ni vrnil Leje.

7V veterinarski ambulanti je po zatrjevanjih tožnice prišlo do nezakonitega zbiranja, razpolaganja in posredovanja osebnih podatkov. Uslužbenka Veterinarske ambulante Koper D.D. je zlorabila svoja pooblastila, ko je šla v portal prvostopenjskega organa gledati in izpisati njene osebne podatke in je izpolnila bianco pooblastilo ter ga dostavila inšpektoratu.

8Ko se je 30. 5. 2022 vračala iz Srbije, jo je B.B. klical in obvestil, da se morata zglasiti pri inšpektorici. Čudila se je, da je tudi on pozvan, saj sta psa zaupana njej. Takrat je priznal, da je sam klical inšpektorico in jo prijavil, ker mu ne da Leje, čeprav je imel tedaj obe psički pri sebi. Na uradu se je zglasila sama. Tam jo je inšpektorica žalila in ji pokazala izpolnjen list, ki ga je in bianco podpisala zato, da dobi nazaj 1.400,00 EUR, ki jih je posodila B.B. za nakup traktorja. Ta in bianco izjava je po mnenju tožnice neveljavna, ker je edini lastnik A.A.. Isti dan je klicala in pisala na Veterinarsko ambulanto Koper ter preklicala prenos lastništva, da ne bi prišlo do zlorab. Ker psička Lea ni last B.B., pač pa A.A., bi moral B.B. dobiti izjavo od lastnika. Po mnenju tožnice morata biti psički skupaj vpisani na lastnika.

Nadaljnji potek upravnega spora

9Toženka je sodišču predložila upravne spise obravnavane zadeve in podala odgovor na tožbo, v katerem predlaga, da sodišče tožbo zavrže in odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Poudarja, da odločba prvostopenjskega organa ne more biti predmet upravnega spora, saj je bila pritožba tožnice zoper njo zavržena kot prepozna. Da je bila njena pritožba prepozna, tožnica v tožbi niti ne prereka. Ker s sklepom drugostopenjskega organa ni bilo odločeno o vsebini, ampak se je presojalo obstoj procesnih predpostavk, ki niso bile izpolnjene, se toženka do tožbenih navedb, ki se nanašajo na vsebino, ni mogla opredeliti.

10Sodišče je v tej zadevi izdalo sodbo (I. točka izreka) brez oprave glavne obravnave, ker je procesno dejansko stanje, na katerega je oprt izpodbijani sklep, nesporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tudi sklep (II. točka izreka) je sodišče izdalo brez oprave glavne obravnave in izvajanja dokazov, ker gre za procesno odločitev, sprejeto v okviru formalnega preizkusa pogojev za vsebinsko obravnavanje tožbe.

Presoja sodišča

K I. točki izreka

11Tožnica izpodbija sklep drugostopenjskega organa, s katerim je bila njena pritožba zoper odločbo prvostopenjskega organa zavržena kot prepozna. Tožba v upravnem sporu zoper tak sklep je dovoljena po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, ki določa, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklep, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 36/2020 z dne 9. 9. 2020).

12Sodišče ugotavlja, da tožnica v tožbi ne navaja nobenega ugovora zoper ugotovitve drugostopenjskega organa o dejanskih okoliščinah, na katere je oprt njegov sklep, prav tako ne nasprotuje zaključku, da je pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa vložila prepozno. Sodišče glede na navedeno sprejema ugotovitve drugostopenjskega organa, da je bilo ob vročanju odločbe prvostopenjskega organa po 87. členu ZUP tožnici obvestilo o prispelem pismu puščeno v nabiralniku 4. 2. 2025, da ga tožnica ni dvignila in da je bilo pismo po izteku nadaljnjega 15-dnevnega roka tožnici dne 20. 2. 2025 puščeno v hišnem predalčniku. Tožnica je pritožbo po elektronski pošti na elektronski naslov prvostopenjskega organa posredovala dne 28. 2. 2025 ob 18.03 uri in jo je tega dne tudi elektronsko podpisala. Ob navedenem je drugostopenjski organ pravilno zaključil, da je bila tožnici izpodbijana odločba vročena 19. 2. 2025 in da se je osemdnevni rok za pritožbo iz prvega odstavka 92. člena ZVMS iztekel 27. 2. 2025. Tožnica je torej dne 28. 2. 2025 pritožbo vložila prepozno, drugostopenjski organ pa jo je skladno s prvim odstavkom 246. člena ZUP pravilno zavrgel. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnice zoper izpodbijani sklep drugostopenjskega organa na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K II. točki izreka

13Tožnica v tožbi navaja, da je bilo od začetka z dejanji organov oziroma uradnih oseb nezakonito poseženo v njene človekove pravice in temeljne svoboščine in predlaga, da sodišče ta poseg ugotovi, odpravi oziroma prepove.

14Sodišče je tožnico s pozivom z dne 28. 8. 2025 pozvalo, da v roku 15 dni pisno sporoči, kakšno vrsto sodnega varstva zahteva oziroma če vlaga tožbo v rednem upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1 ali pa tožbo v t.i. subsidiarnem upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1, ter da naj navede tudi katero vrsto tožbe vlaga (izpodbojno, ugotovitveno, zaradi molka ali tožbo v sporu polne jurisdikcije). Hkrati jo je sodišče pozvalo, da naj, če vlaga tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1, jasno opredeli, ali jo vlaga zoper posamični akt (sklep drugostopenjskega organa) ali zoper dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine ter da v tožbi skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZUS-1 navede to dejanje, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki ga je storila, dokaze o tem in zahtevek, naj se poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ugotovi, odpravi oziroma prepove. Sodišče jo je opozorilo, da če v postavljenem roku ne bo pisno izjavila, katero vrsto tožbe vlaga, bo štelo, da vlaga izpodbojno tožbo in da (le) v tem okviru uveljavlja kršitev ustavnih pravic.

15Tožnica je ta poziv s fikcijo vročitve prejela dne 13. 9. 2025 (vročilnica, pripeta k zap. št. 7 spisa), nanj pa do izdaje te sodne odločbe ni odgovorila.

16Sodišče je nato tožnico s pozivom z dne 30. 1. 2025 obvestilo, da bo njeno tožbo obravnavalo tudi kot tožbo po 4. členu ZUS-1 v zvezi z 11. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2), glede na to, da v njej dovolj določno navaja dogodke, ki naj bi pomenili kršitev oziroma zlorabo njenih osebnih podatkov, in sicer da naj bi uslužbenka Veterinarske ambulante Koper iz portala prvostopenjskega organa izpisala njene osebne podatke. Ob ugotovitvi, da že iz dokumentacije, ki jo je tožnica priložila tožbi, in listin upravnega spisa, izhaja, da naj bi prišlo do zanjo spornih ravnanj v zvezi z uporabo portala prvostopenjskega organa že v letu 2024 in da je za to sama vedela že v letu 2024, jo je sodišče pozvalo, da se izjavi o resničnosti teh okoliščin oziroma da v roku 15 dni pojasni, kdaj je za uveljavljane kršitve osebnih podatkov izvedela, sicer bo sodišče kot resnične štelo podatke o tem, ki se nahajajo v sodnem in upravnem spisu. Sodišče jo je tudi pozvalo, da v roku 15 dni pojasni, v katere njene pravice ali pravne koristi posega odločba prvostopenjskega organa oziroma kakšen konkretno je njen pravni interes za izpodbijanje te odločbe v tem upravnem sporu. Opozorilo jo je, da če se v danem roku ne bo odzvala na poziv sodišča in zato ne bodo izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavanje tožbe, jo bo sodišče zavrglo.

17Tožnica tudi na ta poziv, ki ga je s fikcijo vročitve prejela 29. 1. 2026 (vročilnica, pripeta k zap. št. 11 spisa), do izdaje te sodne odločbe ni odgovorila.

18Kot je sodišče tožnico obvestilo že v pozivu z dne 30. 1. 2025, je njeno tožbo obravnavalo tudi kot tožbo po 4. členu ZUS-1 v zvezi z 11. členom ZVOP-2. Tožnica nedoločne tožbene trditve, da naj bi šlo na Veterinarski ambulanti Koper za nezakonito zbiranje, razpolaganje in posredovanje osebnih podatkov, v nadaljevanju tožbe konkretizira z navedbami, da je B.B. prišel do podatkov prek uslužbenke Veterinarske ambulante Koper D.D., ki je šla v portal prvostopenjskega organa in izpisala njene osebne podatke ter jih s tem zlorabila.

19ZVOP-2 v prvem odstavku 11. člena določa, da posameznik, ki meni, da upravljavec ali obdelovalec iz javnega ali zasebnega sektorja krši njegove pravice, določene s Splošno uredbo ali z zakoni, ki urejajo obdelavo ali varstvo osebnih podatkov, lahko zahteva sodno varstvo svojih pravic ves čas trajanja kršitve, brez predhodnega uveljavljanja pravic po drugih določbah tega zakona ali uporabe drugih pravnih sredstev. Po drugem odstavku tega člena lahko posameznik s sodnim varstvom po določbah tega člena zahteva poleg prenehanja kršitve in vzpostavitve zakonitega stanja tudi povrnitev škode. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da če je kršitev iz prvega odstavka tega člena prenehala, lahko posameznik s tožbo zahteva ugotovitev, da je kršitev obstajala. Četrti odstavek 11. člena ZVOP-2 določa, da v postopku po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena odloča upravno sodišče po postopku, ki ga zakon, ki ureja upravni spor, določa za tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posameznik pa lahko v tožbo vključi tudi odškodninski zahtevek.

20Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZVO-P je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Ta tridesetdnevni rok za vložitev tožbe velja tudi za tožbo iz 4. člena ZUS-1, na kar kaže določba prvega odstavka 23. člena ZUS-1, ki določa, da prične rok za tožbo teči z vročitvijo upravnega akta stranki oziroma takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 79/2015 z dne 20. 1. 2016).

21Tožnica v tožbi ni navedla, kdaj naj bi prišlo do zatrjevanega posega v njene osebne podatke. Ob upoštevanju, da tega ni navedla niti po pozivu sodišča, pa je sodišče kot resnične štelo podatke, ki se v zvezi s tem nahajajo v sodnem in upravnem spisu. Sodišče tako ugotavlja, da je tožnica že v pritožbi z dne 28. 2. 2025 (priloga sodnega spisa na A3) navedla enako kot v tožbi, in sicer da je B.B. do podatkov prišel prek D.D. in z njeno pomočjo zlorabil dano mu pooblastilo in bianco, s tem ko je šla ta uslužbenka v portal prvostopenjskega organa in izpisala njene osebne podatke. Tožnica pa je že v sporočilu o preklicu prenosa lastništva z dne 31. 5. 2022, ki ga je poslala Veterinarski ambulanti Koper, v zvezi z ravnanjem uslužbenke D.D. prijavila zlorabo varstva osebnih podatkov v omenjeni veterinarski ambulanti (prilogi sodnega spisa na A13 in A15). To sporočilo je tožnica priložila tudi svoji pritožbi z dne 4. 9. 2024. Iz navedenega izhaja, da je bilo očitano ravnanje, s katerim naj bi bilo poseženo v tožničino pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave) storjeno in zaključeno več kot 30 dni pred vložitvijo tožbe v tej zadevi dne 26. 6. 2025, tožnica pa je bila s tem seznanjena najkasneje ob sestavi pritožbe z dne 28. 2. 2025. To pomeni, da je tožba v delu, s katerim tožnica uveljavlja kršitev ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, prepozna. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 jo je sodišče v tem delu zavrglo.

22Prav tako je sodišče zavrglo ostali del tožbe, s katerim tožnica uveljavlja kršitev njenih ustavnih pravic. Zatrjevanja tožnice o tem so namreč ostala posplošena in nekonkretizirana tudi po pozivanju sodišča. Ker sodišče tega dela tožbe ne more obravnavati, je tožbo v še ostalem delu zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1. Ob navedenem sodišče pojasnjuje, da tožnica s tožbo po 4. členu ZUS-1 ne more uveljavljati kršitev ustavnih pravic, ki bi jih lahko uveljavljala v tožbi po 2. členu ZUS-1 zoper odločbo prvostopenjskega organa. Sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 je namenjeno za primere, ko zoper posamične akte in dejanja organov, s katerimi je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (t.i. subsidiarni upravni spor). Sodno varstvo v upravnem sporu po 2. in 4. členu ZUS-1 se torej izključuje, saj je sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 dopustno le, če je usmerjeno na posamični akt, zoper katerega ni dopustno sodno varstvo v rednem upravnem sporu ali katerem drugem sodnem postopku (prim. tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Up 34/2024 z dne 20. 3. 2024 in Up 6/2024 z dne 15. 1. 2025). Tožba zoper odločbo prvostopenjskega organa pa bi bila dopustna le, če bi tožnica zoper njo predhodno vložila pravočasno pritožbo (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Kot je sodišče tožnici pojasnilo že v pozivu z dne 30. 12. 2025, je bilo o izdaji slovenskega potnega lista za psičko Lejo odločeno v ločenem postopku, kar je pojasnjeno v obrazložitvi odločbe prvostopenjskega organa (prvi odstavek zadnje strani). Te odločitve tožnica v tem upravnem sporu ne izpodbija. Z navedbami o nezakonitosti te odločitve pa v tej zadevi ne more uveljavljati kršitev ustavnih pravic (v smislu tožbe po 4. členu ZUS-1), ki bi jih lahko uveljavljala v tožbi po 2. členu ZUS-1 zoper upravni akt o izdaji potnega lista za psičko Lejo.

23Iz teh razlogov je sodišče tožbo v delu, s katerim tožnica uveljavlja varstvo ustavnih pravic, zavrglo.