VSL Sklep III Cp 96/2026

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka predlagateljice v znesku 300 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. ... (koda namena: GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 987/2025), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

1Udeleženca sta zakonska partnerja in starša mladoletnih otrok A. A. (13 let) in B. A. (9 let). Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 1563/2024 teče postopek zaradi razveze zakonske zveze ter zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, ureditve stikov in določitve preživnine.

2Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 353/2025 z dne 18. 7. 2025¹ nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev od vročitve sklepa prepovedalo: približevati se predlagateljici na razdaljo, manjšo od 200 m; približevati se stanovanjskemu objektu na naslovu C., kjer predlagateljica z otrokoma biva, na razdaljo, manjšo od 200 m; približevati se delovnemu mestu predlagateljice, podjetju D., d. o. o., na razdaljo, manjšo od 200 m ter vzpostavljati vsakršno komunikacijo oziroma stike s predlagateljico po komunikacijskih sredstvih in preko tretjih oseb. Predlog predlagateljice za izrek ukrepa prepovedi približevanja otrokoma je zavrnilo.

3Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep V N 353/2025 z dne 18. 7. 2025 (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da v korist proračuna Republike Slovenije (na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani) povrne stroške predlagateljice (II. točka izreka).

4Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge in zatrjuje kršitev več pravic iz Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Zaradi nepreglednosti pritožbe, ki je očitno pripravljena ob izdatni uporabi umetne inteligence in zato v več pogledih zgreši bistvo obravnavanega postopka in obrazložitev izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pritožbe ne povzema. Bistvena vsebina pritožbenih navedb bo razvidna iz nadaljevanja sklepa, ki vsebuje odgovore na iz pritožbe izluščene pravno pomembne očitke.

5Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6Pritožba ni utemeljena.

7Predlog za izrek ukrepov za zaščito otrok udeležencev je bil pravnomočno zavrnjen. V postopku se zato odloča le še o izreku ukrepov za zaščito predlagateljice. O ureditvi družinskega razmerja po razpadu življenjske skupnosti udeležencev, vključno z vzgojo in varstvom ter stiki, se odloča v postopku II N 1563/2024. V njem je bila 18. 3. 2025 izdana začasna odredba, ki ureja stike nasprotnega udeleženca z otrokoma, izpodbijana odločitev nanjo ne vpliva. Pritožbene navedbe, s katerimi nasprotni udeleženec pojasnjuje potek postopka II N 1563/2024, graja ravnanje sodišča v zvezi z urejanjem družinskega razmerja in na tej podlagi utemeljuje nedopusten poseg v pravico do družinskega življenja, so zato nepomembne. Za odgovor na te navedbe zadostuje ugotovitev, da v nasprotju s pritožbenimi navedbami z izpodbijano odločitvijo ni bilo poseženo v stike nasprotnega udeleženca z otrokoma.

8Sodišče prve stopnje ni kršilo procesnih pravic nasprotnega udeleženca, natančneje pravice do sodnega varstva in poštenega postopka, pravice do pravnega sredstva, enakega varstva pravic, pravice do izjave ter načel enakosti in kontradiktornosti. Izpodbijani sklep ni obremenjen z nobeno od očitanih kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena in prvi odstavek 339. člena v zvezi z 243. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini - ZPND).

9Krajevna pristojnost sodišča prve stopnje je podana tako na podlagi tretjega odstavka 22.a člena ZPND kot na podlagi prvega odstavka 11. člena ZNP-1.

10Skladno z določbo 3. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND začne nepravdni postopek teči, ko predlog prispe k sodišču ali ko sodišče v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, opravi prvo procesno dejanje. Obravnavani postopek se je začel na podlagi predloga predlagateljice za izrek ukrepov po 19. členu ZPND, vloženega 7. 3. 2025, poseben sklep sodišča o začetku postopka ni bil niti potreben niti dopusten.

11Sodišče prve stopnje je imelo v 22.d členu ZPND podlago, da izda sklep o izreku ukrepov za zaščito predlagateljice, čeprav nasprotnemu udeležencu predhodno ni bila dana možnost, da se izjavi o vsem procesnem gradivu. V primeru izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini brez polne uresničitve načela kontradiktornosti je nasprotnemu udeležencu pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku. V njem sodišče ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepov brez izjave povzročitelja nasilja, temveč - ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil - odloča, ali je izrek ukrepov utemeljen.²

12Nasprotni udeleženec je bil v ugovornem postopku in pred izdajo izpodbijanega sklepa seznanjen z vsem procesnim gradivom, na katerem temeljita sklepa o izreku ukrepov za preprečevanje nasilja v družini in zavrnitvi njegovega ugovora. Sodišče prve stopnje mu je vročalo vse listine, poleg tega je osebno pregledal spis 16. 5. 2025, ko je pridobil fotokopije določenih listin, in nato še 12. 9. 2025, ko je pridobil kopijo celotnega spisa. Do naroka 8. 10. 2025, na katerem je sodišče zadevo zaključilo, je imel dovolj časa, da odgovori na navedbe predlagateljice v predhodnih vlogah. Na zadnjem naroku predlagateljica ni vložila nove vloge.

13Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da je imelo v fazi odločanja o predlogu za izrek ukrepov za preprečevanje nasilja na podlagi drugega odstavka 48. člena ZNP-1 pravico prebrati izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke, pridobljeno v zadevi II N 1563/2024, saj se je predlog nanašal tudi na mladoletna otroka. Ker je s tem izvedensko mnenje postalo del procesnega gradiva, ga je pravilno obravnavalo tudi v ugovornem postopku, saj je bilo dolžno odgovoriti na navedbe nasprotnega udeleženca, ki jih je v zvezi s tem podal v ugovoru. Njegove ugovore je (dovolj) obrazloženo zavrnilo v 23. točki obrazložitve, pritožnik s protispisnim navajanjem, da tega ni storilo, in golim ponavljanjem predhodnih navedb teh stališč ne uspe omajati. Za odločitev o pritožbi pa je bolj kot navedeno pomembno naslednje. Sodišče prve stopnje je ob odločanju prvenstveno izhajalo iz navedb in izpovedi udeležencev ter lastne zaznave njunih ravnanj in medsebojnega odnosa,³ izvedensko mnenje pa je uporabilo le kot podporni dokaz, s katerim je podkrepilo predhodne ugotovitve. Ker že te ugotovitve utemeljujejo sprejeto odločitev, je sklicevanje sodišča prve stopnje na izvedensko mnenje nepotrebno. Posledično so nepomembne tudi pritožbene navedbe in nasprotni dokazi, s katerimi nasprotni udeleženec izpodbija to mnenje, prav tako njegova opozorila, da bi moralo sodišče odrediti izdelavo psihiatričnega izvedenskega mnenja tudi za predlagateljico. Te navedbe bodo predmet obravnavanja in presoje v zadevi II N 1563/2024.

14Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokaze z zaslišanjem prič E. E. in F. F., pritožbeno sodišče pa se strinja, da sta bila dokaza nepotrebna in nesubstancirana. Sodišče prve stopnje se je v dinamiko odnosa udeležencev v zadostni meri prepričalo na podlagi listinskih dokazov in predloženih posnetkov, zlasti pa zaslišanja udeležencev. Poleg tega nasprotni udeleženec ni pojasnil, katera dejstva je z navedenimi pričami dokazoval, te pomanjkljivosti pa ne odpravi niti v pritožbi. Enako velja za predlog nasprotnega udeleženca, da sodišče opravi razgovor z otrokoma. Pritožbene navedbe, da sodišče ni izvedlo dokaza z vpogledom v posnetke, na katere se je skliceval, ne držijo. To je storilo na naroku 8. 10. 2025.

15Nasprotni udeleženec na naroku 15. 5. 2024 ni izrazil želje po zastopanju po odvetniku. Ker njegova ravnanja na tem naroku niso izkazovala nezmožnosti samostojnega zastopanja, ni bilo ovir, da sodišče narok opravi in na njem izvede zaslišanje udeležencev. Nasprotni udeleženec je željo po zastopanju po odvetniku v obravnavanem postopku prvič izrazil v vlogi za preložitev naroka z dne 5. 6. 2025, v kateri je pojasnil, da je v začetku maja⁴ vložil predlog za brezplačno pravno pomoč, o katerem še ni bilo odločeno. Sodišče prve stopnje je na naroku 19. 6. 2025 z nasprotnim udeležencem razčistilo okoliščine v zvezi z zaprosilom za brezplačno pravno pomoč in nato ravno zaradi vložene prošnje in zagotovitve strokovne pomoči nasprotnemu udeležencu narok preložilo. Po odobritvi brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku je imenovani odvetnik 27. 8. 2025 priglasil pooblastilo nasprotnega udeleženca, nato pa na dan naroka 8. 10. 2025 sodišču poslal sporočilo, v katerem je navedel, da je želel nasprotni udeleženec prejšnji dan priti na sestanek, kar je sam odklonil, ker je z njim opravil že dva sestanka in je ocenil, da ponovni sestanek ni potreben, poleg tega je imel zapolnjen urnik. Ker je nato prejel sporočilo nasprotnega udeleženca,⁵ naj se naroka ne udeleži, šteje, da nasprotni udeleženec njegovi udeležbi izrecno nasprotuje, zato se naroka ne bo udeležil. Na naroku je nasprotni udeleženec predlagal preložitev naroka, ker je bilo njegovo pooblastilo odvetniku enostransko odpovedano tik pred obravnavo in je ostal brez strokovnega zastopnika. Odvetniku je sicer očital neodzivnost in neprofesionalen odnos, vendar pri tem ni izkazal nobenih okoliščin, ki bi kazale na nestrokovno ali neskrbno ravnanje odvetnika in bi lahko razumno utemeljile izgubo zaupanja vanj. Ker tudi ni navajal, da je pravočasno podal prošnjo za zamenjavo odvetnika,⁶ je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se je nasprotni udeleženec sam odrekel pomoči kvalificiranega pooblaščenca ter upoštevajoč nujno naravo postopkov po ZPND (četrti odstavek 22.a člena ZPND) narok opravilo in postopek zaključilo.

16S tem, ko je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca poučilo in ga opozorilo na pravilno vlaganje vlog, mu ni odvzelo možnosti izjave, temveč mu jo je omogočilo. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse vloge in pravno pomembne navedbe nasprotnega udeleženca. Njegovo nestrinjanje s tem, da mora vloge vlagati skladno z zakonskimi določbami in na sodišču podprtimi načini, ne utemeljuje očitka o storjeni procesni kršitvi. Člena 13.a in 57.a ZPP, na katera se sklicuje v utemeljitev drugačnih navedb, ne obstajata.

17Res je, da v okvir pravice do izjave sodi tudi dolžnost sodišča, da se opredeli do navedb strank, vendar to velja le za pravočasne, dopustne in za odločitev bistvene navedbe. Pri tem ni treba, da je opredelitev sodišča do prav vsake navedbe izrecna, temveč zadostuje, da je iz obrazložitve kot celote razvidno, da se je sodišče z navedbami stranke seznanilo, jih obravnavalo ter kakšno stališče je do njih zavzelo. Sodišče prve stopnje je obravnavalo vse pravno relevantne navedbe udeležencev, pri čemer je očitke nasprotnega udeleženca o domnevni nezvestobi predlagateljice utemeljeno ocenilo kot nerelevantne. Sodišče prve stopnje ni prezrlo navedb in izpovedi nasprotnega udeleženca na naroku 15. 5. 2025, saj jih je v izpodbijanem sklepu povzelo in se do njih tudi opredelilo. Sodišče prve stopnje pravilno ni pripisalo posebnega pomena prijavam, ki sta jih vlagala udeleženca, saj te ne predstavljajo objektivnega prikaza dejanskega dogajanja. O verodostojnosti udeležencev in resničnosti njunih navedb se je prepričalo na podlagi neposrednega stika z njima. Vloge nasprotnega udeleženca, vložene po končani obravnavi in po datumu izdaje izpodbijanega sklepa, so prepozne in jih sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo.

18Sklep sodišča prve stopnje, da je predlagateljica žrtev psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca in da je potreben sodni izrek ukrepov za preprečitev tega nasilja, temelji na naslednjih dejstvih: 1) nasprotni udeleženec je priznal očitke predlagateljice, da je ob ljubosumnem izpadu poslal SMS sporočilo njenemu sodelavcu, češ da ga vara; da je pregledal njen telefon zaradi "sumljivo veliko SMS sporočil" in si skopiral njegovo vsebino, vključno z lokacijskimi informacijami Googla; da je z njenega telefona posnel njen urnik; da je njen telefon nesel na policijo; da je v njeni odsotnosti vstopil v njeno stanovanje; da je kontaktiral njenega delodajalca ter predlagal, naj ga zaposli za enako plačo, kot jo ima predlagateljica; da je proti volji predlagateljice razpolagal z njenim dnevnikom; 2) izpoved predlagateljice, v kateri je opisala še druga neprimerna vedenja nasprotnega udeleženca, je bila resnicoljubna, medtem ko je bila izpoved nasprotnega udeleženca, v kateri je ta dejanja zanikal, sprevračal in zmanjševal njihov pomen, neprepričljiva in nekritična; 3) nasprotni udeleženec je začenjal spore in v prepirih predlagateljici ponavljajoče očital, da ga ne spoštuje, da ga je varala, da je obsedena s svojo službo, da je sestra na prvem mestu, da ga hoče finančno ogoljufati; ko se je predlagateljica odzvala, pa je povzdignil glas, začel vpiti in predlagateljici očitati psihične težave in agresivne izpade; 4) nasprotni udeleženec ni izkazal agresivnih vedenj predlagateljice; 5) predlagateljica je bila žrtev sistematičnega žaljenja, poniževanja, nadlegovanja, nadziranja in zalezovanja nasprotnega udeleženca; 6) poniževanje in nadlegovanje sta pri predlagateljici povzročala občutke strahu, nemoči, ponižanja, manjvrednosti, nelagodja in duševne stiske; 7) nasprotni udeleženec v razmerju do predlagateljice še vedno izkazuje močno ljubosumje; 8) nasprotni udeleženec ima težave z obvladovanjem vedenja in agresivnih impulzov, vpričo sodišča je predlagateljici grozil, da je ne bo pustil pri miru do konca življenja, dokler bosta otroka pri njej.

19Nasprotni udeleženec ne uspe vzbuditi dvoma v nobeno od ugotovljenih dejstev. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, celovita in prepričljiva. V nasprotju s pritožbenimi navedbami sodišče prve stopnje ni nekritično sledilo navedbam in izpovedi predlagateljice, temveč je podrobno zaslišalo oba udeleženca, nato pa njuni izpovedi ocenilo s stališča notranje skladnosti in prepričljivosti, z medsebojno primerjavo in v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, vključno z videoposnetki, na katere se pritožnik sklicuje v pritožbi. Pri dokazni oceni je utemeljeno in pravilno upoštevalo tudi lastne neposredne zaznave in izkustvena pravila.

20Nasprotni udeleženec je ob razpadanju njune življenjske skupnosti predlagateljico sistematično žalil, poniževal, nadlegoval in nadziral. Vztrajno ji je očital nezvestobo, se ob njenem zanikanju očitkov verbalno agresivno odzival ter v želji dokazati svoja predvidevanja grobo vdiral v njen intimni prostor in zasebnost ter njene odnose s tretjimi. Tovrstnega ravnanja ni opustil niti po prenehanju skupnega življenja in začetku sodnega postopka za ureditev družinskega razmerja. V želji po razvrednotenju in podreditvi predlagateljice je svoje pritiske nadaljeval, nato pa jih zaradi frustracije, ker mu zastavljenega cilja ni uspelo doseči in ker sodni postopek ni potekal po njegovih pričakovanjih, stopnjeval v resne grožnje. Iz njegovega ravnanja izhaja izrazita težnja po obvladovanju in nadzoru predlagateljice. Njegovo vedenje je nepredvidljivo, impulzivno, vsiljivo in nekritično. Kot takšno pri predlagateljici upravičeno vzbuja občutke nemoči, ponižanja, manjvrednosti in ogroženosti. Pravilna je zato ocena sodišča prve stopnje, da dinamika odnosa udeležencev presega raven konfliktnega razmerja med nekdanjima partnerjema in predstavlja psihično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja nasilnih ravnanj ter tudi aktualnega ravnanja nasprotnega udeleženca - ki vztrajno in izrazito omalovažuje ter zaničuje delovanje institucij in služb, vključenih v urejanje družinskega razmerja, odklanja vsakršno pomoč in ne spoštuje sodnih odločitev - je sodišče ob tehtanju pravic udeležencev utemeljeno dalo prednost osebnostnim pravicam predlagateljice pred pravico nasprotnega udeleženca do svobode gibanja.

21Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Nasprotni udeleženec je s svojimi ravnanji povzročil potrebo po uvedbi postopka, v njem pa je nato v celoti propadel, zato mora povrniti potrebne stroške predlagateljice (osmi odstavek 22.a člena ZPND).

22Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

23Nasprotni udeleženec v pritožbenem postopku ni uspel, zato mora povrniti stroške pritožbenega postopka predlagateljice. Za potrebne stroške predlagateljice pritožbeno sodišče šteje: 500 točk za vložitev odgovora na pritožbo, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,6 EUR) znaša 300 EUR. V primeru zamude mora nasprotni udeleženec plačati tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila. Ker je bila predlagateljici z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 987/2025 odobrena brezplačna pravna pomoč za postopek pred sodiščem druge stopnje, mora nasprotni udeleženec stroške povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, kot je to razvidno iz izreka sklepa.

¹ In ne 25. 6. 2025, kot v pritožbi večkrat nepravilno navede nasprotni udeleženec.
² Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 880/2021 z dne 2. 6. 2021.
³ To je v 6. točki izreka tudi izrecno navedlo.
⁴ Iz odločbe o brezplačni pravni pomoči izhaja, da je predlog za odobritev brezplačne pravne pomoči vložil 12. 5. 2025.
⁵ Naslovljeno z "odpoved".
⁶ Tega očitno ni storil niti kasneje.