3. člen ZNP-1

V primeru izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini brez polne uresničitve načela kontradiktornosti je nasprotnemu udeležencu pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku. V njem sodišče ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepov brez izjave povzročitelja nasilja, temveč - ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil - odloča, ali je izrek ukrepov utemeljen. Dinamika odnosa udeležencev presega raven konfliktnega razmerja med nekdanjima partnerjema in predstavlja psihično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja nasilnih ravnanj ter tudi aktualnega ravnanja nasprotnega udeleženca je sodišče ob tehtanju pravic udeležencev utemeljeno dalo prednost osebnostnim pravicam predlagateljice pred pravico nasprotnega udeleženca do svobode gibanja.

Namen stikov pod nadzorom je ravno v tem, da se omogoči stike, ne da bi bil otrok izpostavljen fizičnemu ali psihičnemu ogrožanju, ter da se hkrati pod nadzorom strokovnega delavca CSD oceni potek stikov in njihovo koristnost za otroka. Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se namreč začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.

Pravilo litispendence v pritožbeno obravnavanem (nepravdnem) postopku ni izključeno. V skladu s 189. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sodišče sicer zavrže kasnejši predlog. Vendar pa izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o času vložitve predloga nasprotne udeleženke. Zato ni mogoče ugotoviti, kateri predlog je kasnejši. Do tega tudi ni mogoče priti na podlagi sklepanja po opravilni številki zadeve, saj manjša opravilna številka ne pomeni nujno tudi, da je bil predlog vložen prej.

Če predlagatelj umakne predlog, lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. Nepravdni postopek se nadaljuje, dokler to želi vsaj eden od udeležencev. ZGD-1 delničarjem, ki izpolnjujejo pogoje, podeljuje procesno upravičenje, da vložijo svoje predloge za preizkus denarne odpravnine v enem mesecu od takrat, ko sodišče na spletni strani AJPES objavi obvestilo, da je bil vložen predlog za sodni preizkus denarne odpravnine. Ti delničarji se vključijo v že začet nepravdni postopek kot formalni udeleženci - predlagatelji. Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vsem tistim delničarjem, ki niso vložili svojega predloga in se niso odpovedali pravici do dodatnega denarnega doplačila zaradi varstva njihovih pravic po uradni dolžnosti imenovalo skupnega zastopnika.

Kolizijski skrbnik se imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Postavitve kolizijskega skrbnika ne utemeljuje ugotovitev, da bi izid pravde lahko negativno vplival na premoženje drugega tožnika. Za primer, ko starši s svojim ravnanjem povzročajo škodo na otrokovem premoženju, DZ predvideva druge ukrepe in poseben postopek.

Oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost za zastopanje v sodnih postopkih, ne more sama opravljati procesnih dejanj. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, predlog, ki ga je laično podal pritožnik za postavitev nasprotne udeleženke (njegove sestre) pod skrbništvo, nima pravnih učinkov. Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se uvede bodisi na predlog oseb, ki so procesno legitimirane za vložitev predloga po prvem odstavku 57. člena ZNP-1, bodisi po uradni dolžnosti. Sodišče ga lahko začne po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljeni razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Nepravdni postopek v takem primeru začne teči, ko sodišče v postopku opravi prvo procesno dejanje (3. člen ZNP-1). To pomeni, da sodišče pred uvedbo postopka samo ne izvaja procesnih dejanj z zaslišanjem strank, prič, postavitvijo izvedencev in izvajanjem drugih dokazov, za kar se zavzema pritožnik. V tej fazi še ne ugotavlja dejstev, od katerih je odvisna končna odločitev. Če dobi informacijo, iz katere razbere razloge za začetek postopka, lahko z dodatnimi poizvedbami pridobi le morebitne dodatne informacije

Z vidika pravic staršev bi bilo najprimerneje, da za otroka vselej skrbijo in izvršujejo svoje pravice skupaj, tudi če živijo ločeno. Te pravice se lahko omejijo samo iz razlogov, ki jih narekuje otrokova korist. Z vidika otrokove koristi pa velja kot izhodišče, da varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da otrokova starša nista zmožna takšne stopnje dogovarjanja, da bi sodišče lahko ugodilo očetovemu predlogu za skupno starševstvo, saj na naroku za glavno obravnavo kljub poskusom nista bila sposobna doseči sporazumne rešitve, ne zadošča za zavrnitev možnosti določitve skupnega varstva in vzgoje. Izpodbijani sklep ne vsebuje nikakršnih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so preživninske zmožnosti predlagateljice slabše. Določitev preživnine je odvisna od preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev in ne od njunega trenutnega premoženjskega stanja. Pri presoji zmožnosti udeležencev imata oba enako izhodišče: oba sta mlada, očitno delazmožna in z enako stopnjo izobrazbe. Vsak od njiju ima tudi breme preživljanja še enega otroka iz življenjske skupnosti z d

Pravilo, da že začeti postopek o isti stvari onemogoča začetek teka drugega postopka o predlogu z isto pravno in dejansko vsebino, velja tudi v nepravdnem postopku. Ta se začne, ko predlog za njegov začetek prispe k sodišču. Če sodišče ugotovi, da (med strankama) že teče prej začeti postopek o isti stvari, ob upoštevanju izpostavljenega pravila, ki zagotavlja (predvsem) pravno varnost, kasnejši predlog zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje o njegovi vsebinski utemeljenosti. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo pri tej presoji ni izjem.