11. člen ZNP-1

Pritožbene navedbe, da v Ljubljani tečejo vsebinsko in pravno samostojni postopki, ne morejo omajati pravilnosti izpodbijanega sklepa. Odločilno je, da se predlagani začasni ukrepi nanašajo na ista družinskopravna razmerja, o katerih koprsko sodišče že odloča v okviru predhodno začetega postopka. Namen pravil o krajevni pristojnosti v postopkih glede otrok je zagotavljanje učinkovitega varstva koristi otroka. Temu namenu pa v okoliščinah konkretnega primera bolj ustreza, da o vseh vprašanjih glede varstva in vzgoje, stikov, preživljanja ter začasnih ukrepih odloča isto sodišče, ki je s spornimi razmerji že seznanjeno in je v zadevi že sprejelo več odločitev. Takšno odločanje zagotavlja pravno varnost, preprečuje možnost nasprotujočih si odločitev ter je skladno z načelom ekonomičnosti postopka.

Za odločanje v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, zoper katero je predlog vložen, stalno prebivališče (prvi odstavek 11. člena ZNP-1). V petem odstavku istega člena določena pristojnost po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca je določena izbirno in pod pogojem, da se da domnevati, da bo oseba tam prebivala daljši čas. Po ZNP-1 je torej v domeni predlagatelja, da izbere med krajevno pristojnima sodiščema. V obravnavani zadevi se okoliščine v času med vložitvijo predloga in odločitvijo o nepristojnosti niso spremenile tako, da ob upoštevanju teh okoliščin Okrajno sodišče v Sevnici ne bi bilo več krajevno pristojno.

Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje v zadevi. Ker v konkretnem primeru ne gre za to - saj je predvidena izbirna in ne izključna pristojnost - Okrožno sodišče v Celju za svojo odločitev ni imelo procesnopravne podlage. Predlagatelji so namreč izmed pristojnih sodišč; tj. celjskega in mariborskega sodišča; z vložitvijo predloga uresničili dano možnost izbire pristojnosti. Njihovo izbiro bi moralo sodišče - ne glede na razloge o smotrnosti, ki jih je navajalo v sklepu - spoštovati. Vrhovno sodišče je odločilo glede na naknadno izkazano voljo predlagateljev in nujnost postopka po ZPND, ki se je z odločanjem o kompetenčnem sporu že tako zavlekel, še bolj pa bi se s ponovnim odstopom zadeve drugemu sodišču.

Prvi odstavek 13. člena ZNP-1 določa posebno izbirno krajevno pristojnost zaradi zaščite otrok kot ranljive skupine in predstavlja realizacijo načela splošne otrokove korist. V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.

V primeru izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini brez polne uresničitve načela kontradiktornosti je nasprotnemu udeležencu pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku. V njem sodišče ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepov brez izjave povzročitelja nasilja, temveč - ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil - odloča, ali je izrek ukrepov utemeljen. Dinamika odnosa udeležencev presega raven konfliktnega razmerja med nekdanjima partnerjema in predstavlja psihično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja nasilnih ravnanj ter tudi aktualnega ravnanja nasprotnega udeleženca je sodišče ob tehtanju pravic udeležencev utemeljeno dalo prednost osebnostnim pravicam predlagateljice pred pravico nasprotnega udeleženca do svobode gibanja.

Postopek se bo lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.

V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe, predviden pa je tudi njen pregled s strani izvedenca medicinske stroke. Glede na navedbe, da bo udeleženka na začasnem prebivališču bivala daljši čas, je očitno, da bo postopek lažje, hitreje ter z manj stroški izvesti na drugem, bližjem stvarno pristojnem sodišču (v Lenartu) kot na krajevno pristojnem sodišču (v Novi Gorici).

Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi moralo Okrajno sodišče v Idriji nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo torej lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju, na čigar območju nasprotna udeleženka dejansko biva. Ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, je predvidena tudi krajevna pristojnost sodišča njegovega začasnega prebivališča.

Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Kopru, saj je nasprotna udeleženka nastanjena v zavodu v Izoli, ki je od navedenega sodišča oddaljeno le 8,3 km, za razliko od več kot 180 kilometrov oddaljenega Okrajnega sodišča v Celju. Gre za bistveno razliko v razdalji.

Postopek bo predvidoma lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo glede na njegovo zdravstveno stanje predvsem v korist udeleženca.

Po razpoložljivih podatkih, ki izhajajo iz predloga, trenutno ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ni znano zadnje prebivališče nasprotnega udeleženca, prav tako ne, da bi bil državljan katere druge države. Vrhovno sodišče je kot pristojno določilo sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je glede na podatke iz zemljiške knjige v lasti nasprotnega udeleženca. To je hkrati sodišče, pred katerim postopek razglasitve za mrtvega že poteka.

V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je v skladu z 61. členom ZNP-1 predvideno obvezno zaslišanje te osebe, predviden pa je tudi pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Lenartu, saj je nasprotni udeleženec v oskrbi v SVZ Hrastovec, Enota Lenart, ki je od navedenega sodišča oddaljeno le 400 metrov, za razliko od več kot 70 kilometrov oddaljenega Okrajnega sodišča v Celju.

Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Domžalah moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče.

V obravnavanem primeru prebivališče nasprotne udeleženke ni znano, iz uradnih evidenc pa izhaja, da je nasprotna udeleženka slovenska državljanka. Ker je nasprotna udeleženka vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnine v katastrski občini, ki leži na sodnem območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, in ker je to sodišče postopek že začelo, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP‑1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Ljutomeru, saj je nasprotna udeleženka v oskrbi v Križevcih pri Ljutomeru, ki so od navedenega sodišča oddaljeni le nekaj minut vožnje, navedeno okrajno sodišče pa je tudi splošno krajevno pristojno v tej zadevi.

Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja pa se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Kopru, na čigar območju je nasprotna udeleženka nastanjena.

Posredna navezna okoliščina napotuje na smiselno uporabo pravila iz 58. člena ZPP, ki ureja pristojnost v sporih o letalu in ladji. Za te spore je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisano letalo. Register zrakoplovov vodi Javna agencija za civilno letalstvo (22. člen ZLet), ki ima sedež v Ljubljani.

V postopku o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, katere postavitev pod skrbništvo se predlaga (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca in na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Novi Gorici moralo nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja nasprotnega udeleženca se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Tolminu, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v navedenem domu. Razen tega se v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju, in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvideva tudi krajevno pristojno sodišče njegovega začasnega prebivališča.

Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom; najlažje in najhitreje se postopek opravi pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov. Ker je bilo s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru odločeno, da se udeležencu izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja izvršuje hospitalno v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, potrebnost izrečenega varnostnega ukrepa pa se presoja vsakih šest mesecev, se domneva, da bo udeleženec v Mariboru prebival daljši čas. Glede na to, da je po 61. členu Zakona o nepravdnem postopku zaslišanje osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, obvezno, so tudi po oceni Vrhovnega sodišča podane okoliščine take narave, da bo postopek predvidoma lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo predvsem v korist udeleženca.

Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke. Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec trenutno biva.