VSL Sklep I Cp 1558/2025

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim naj bi se toženi stranki do pravnomočne odločitve v pravdnem sporu III P 1066/2024 prepovedalo vsakršno oglaševanje, distribucijo, trženje, novo izdajo (razen bibliofilske izdaje v 49 izvodih ter dotisa druge knjige v nakladi 151 luksuznih izvodov), ponatis prve knjige in vsako posredovanje prve in druge knjige ter celotne zbirke "A." tretjim osebam.

2Tako je odločilo po ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti (vtoževane) nedenarne terjatve za ugotovitev preklica materialne avtorske (vtoževane) pravice ter za izročitev izvoda druge knjige, češ da se v predlogu za izdajo začasne odredbe ni sklicevala na navedbe in dokaze v tožbi in prvi pripravljalni vlogi.

3Upnika vlagata pritožbo, v kateri navajata, da je izpodbijani sklep napačen in nejasen. Ni jasno, na kaj se nanaša. Vsekakor ne na terjatev, ki je bila utemeljena in obrazložena v predlogu za izdajo začasne odredbe. Sklep ne obravnava dejanskega stanja in relevantnih navedb in dokazov iz predloga za izdajo začasne odredbe. Ne izhaja iz določb ZASP¹, na katere se je opiral predlog. V predlogu zatrjevana in z dokazi podprta terjatev je poseg toženca v s predpisi zavarovane moralne in posledično tudi materialno avtorsko pravico tožnikov in ne v zahtevku za dopustitev izdelave prevoda tretje knjige ali v zahtevku za ugotavljanje upravičenosti odstopa od založniške pogodbe ali za ugotavljanje upravičenosti preklica materialne avtorske pravice. S predlogom tožnikov, njegovo utemeljenostjo ter terjatvijo, ki je izkazana in katere zavarovanje želita tožnika doseči, se sodišče ni ukvarjalo. Na napačnih predpostavkah in ob napačnem razumevanju njune terjatve je zmotno ugotovilo, da ni izkazana in se z nevarnostjo škode za tožnika še ni ukvarjalo. Predlagata, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni, predlogu za izdajo začasne odredbe sledi in jo po predlogu izda. Uveljavljata pritožbene stroške.

4Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev in povrnitev stroškov postopka za izdajo začasne odredbe ter pritožbenega postopka.

5Pritožba je utemeljena.

6Med pravdo za ugotovitev preklica materialne avtorske pravice, za plačilo odškodnine in za izročitev izvoda druge knjige sta tožnika kot prevajalca zbirke A. na podlagi 167. člena ZASP in 170. člena ZASP zahtevala začasno sodno varstvo zaradi zatrjevanih kršitev njunih avtorskih pravic (prepoved kršenja in bodoče kršitve). Navedla sta, da sta avtorja prevodov prve in druge knjige celovite zbirke A. po založniški pogodbi z dne 20. 12. 2018, da je toženec založniško pogodbo 19. 8. 2023 enostransko, neutemeljeno in nezakonito odpovedal, da sta mu toženca zato izročila le prevode prve in druge knjige, da sta mu hkrati pravilno preklicala nanj prenesene materialne avtorske pravice ter da ne glede na preklic materialnih avtorskih pravic toženec nadaljuje z grobimi kršitvami njunih avtorskih pravic - reklamiranjem, oglaševanjem in trženjem njunih avtorskih del, s čimer posega v (preklicane) materialne avtorske pravice in v njuno moralno avtorsko pravico ter kazi njuno avtorsko delo. Navajala sta, da jima je zaradi obtoženčevih ravnanj že nastala nenadomestljiva škoda (trajno prizadeta/uničena moralna avtorska pravica, posledično tudi njuna materialna avtorska pravica), ter da z izdajo predlagane začasne odredbe toženčeve pravice ne bodo prizadete oziroma mu ne bo nastala nikakršna škoda. Zahtevala sta prepoved nadaljnjega oglaševanja, distribucije in trženja avtorskega dela.

7Sodišče je ugotovilo, da sta tožnika verjetno izkazala, da sta avtorja dveh knjig iz zbirke, da bi morala prevesti še tretjo, a je zaradi toženčevega odstopa od založniške pogodbe nista, in da sta verjetno izkazala preklic prenosa materialnih avtorskih pravic. Kljub takim ugotovitvam pa je izhajajoč iz določil 272. člena ZIZ² predlagano začasno odredbo zavrnilo, češ da tožnika nista izkazala verjetnosti vtoževane terjatve.

8Pritožbi je treba pritrditi, da je zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč (ko je izhajalo iz določb ZIZ namesto iz posebnih določb ZASP³) napačno ugotovilo dejansko stanje o obstoju terjatve, drugih pogojev za izdajo začasne odredbe, ki jih ZASP ureja v 170. členu, pa po napačni presoji, da obstoj terjatve ni verjetno izkazan, ni ugotavljalo.

9Predpostavka za sodno varstvo oziroma za vse zahtevke po 167. členu ZASP, na katerega se opira tožeča stranka, je kršitev izključnih pravic iz ZASP. Tožeča stranka je v tožbi v okviru oblikovanega tožbenega zahtevka za preklic materialne avtorske pravice (83. člen ZASP) zatrjevala in dokazovala, da toženec kot prevzemnik materialne avtorske pravice slednje ni izvrševal v zadostnem obsegu, da zaradi neutemeljenega odstopa od založniške pogodbe očitno ne namerava izvršiti založniške pogodbe vsaj za izdajo tretje knjige, a da si kljub (veljavnemu) preklicu toženec še vedno lasti avtorske pravice in tožnikoma preprečuje, da bi svoje avtorsko delo ponudila v natis drugim založnikom ter uveljavljala ustrezne moralne in materialne koristi, ki sledijo iz avtorske pravice. Z oblikovanim tožbenim zahtevkom za preklic materialne avtorske pravice je kumulirala denarni zahtevek za plačilo odškodnine ter dajatveni zahtevek za izročitev avtorskega dela - tretje knjige. Med pravdo je zaradi zatrjevanih kršitev avtorske pravice predlagala izdajo začasne odredbe za prepoved kršenja in bodočih kršitev s prepovedjo vsakršnega oglaševanja, distribucije, trženja, nove izdaje, ponatisa prve knjige in vsako posredovanje prve in druge knjige ter celotne zbirke A. tretjim osebam (prepovedni zahtevek).

10Čeprav v tožbi tožeča stranka še ni postavila zahtevka za ugotovitev kršitve materialne in moralne avtorske pravice (členi 164 do 173 ZASP), je bila v predlogu za izdajo začasne odredbe trditvena in dokazna podlaga o kršitvah avtorske pravice ob sklicevanju na preklic materialne avtorske pravice zadostna. Z uveljavitvijo preklica, ki se uveljavi z enostransko izjavo volje, namreč materialna pravica imetnika ugasne (četrti odstavek 83. člena ZASP). ZASP omogoča izdajo začasne odredbe glede terjatve (da je bila avtorska pravica že kršena, ki je torej že nastala) in tudi v primeru, ko (šele) grozi dejanska nevarnost, da bo kršena (2. točka prvega odstavka 170. člena ZASP; (konkretno: v primeru vložene tožbe za ugotavljanje veljavnosti preklica materialne pravice). Za izdajo začasne odredbe zadostuje izkazanost verjetnega nastanka (prihodnjega) zahtevka. Tudi po splošnem predpisu (267. člen ZIZ) je mogoče začasno odredbo predlagati še pred začetkom pravdnega postopka (oziroma postavitvijo tožbenega zahtevka) in celo pred nastankom terjatve. Zato po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni bilo pogojev za takojšnjo zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, ker se tožbeni in zavarovalni zahtevek (še) ne nanašata na vsebinsko identično terjatev. Upnik je v obravnavanem primeru ob sklicevanju na posebno zakonsko ureditev o varstvu in zavarovanju avtorske pravice konkretno opredelil terjatev, ki jo želi zavarovati, konkretiziral pravno relevantna dejstva o obstoju te terjatve in predložil dokaze za svoje trditve. Tudi sodišče je že ugotovilo, da sta tožnika imetnika pravice iz ZASP, drugih pogojev iz prvega in drugega odstavka 170. člena ZASP za izdajo začasne odredbe pa zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč ni ugotavljalo oziroma je napačno ocenjevalo, da ni bila ustrezno zatrjevana in izkazana. Po 1. in 2. točki prvega odstavka 170. člena ZASP za izdajo za začasne odredbe zadošča, če upravičenec izkaže za verjetno, da je imetnik pravice iz ZASP in da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena. Zadošča torej izkazanost verjetnega nastanka prihodnjega zahtevka, ki je (bo) lahko kumuliran z drugimi, že vtoževanimi zahtevki po 167. členu ZASP.

11Sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je nerazumljiv in brez ugotovitev o pravno relevantnih dejstvih. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč je namreč ostalo dejansko stanje o pogojih za izdajo začasne odredbe po 170. členu ZASP nepopolno ugotovljeno. Zato je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ ter sedmim odstavkom 170. člena ZASP). Ponovnega odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ne more opraviti pritožbeno sodišče, ker bi s tem prekomerno poseglo v morebitni ugovorni postopek.

12V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje celovito oceniti predlog za izdajo začasne odredbe, se celovito opredeliti do vseh navedb in ponujenih dokazov tožeče stranke, vključno s trditvami o kršitvah avtorske pravice (2. točka prvega odstavka 170. člena ZASP) in presojati tudi verjetnost predpostavk iz drugega odstavka 170. člena ZASP, do česar se v izpodbijanem sklepu ni opredeljevalo.

13Zaradi razveljavitve izpodbijanega sklepa je odločitev o pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ in sedmim odstavkom 170. člena ZASP.

¹ Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Uradni list RS, številka 21/95 s spremembami.
² Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, številka 51/1998 s spremembami.
³ Pri izdaji začasne odredbe po 170. členu ZASP se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, če ni z ZASP določeno drugače (sedmi odstavek 170. člena ZASP).