VSRS Sklep X DoR 28/2025-3

Revizija se dopusti glede vprašanj:

◦ Kakšna je pravna narava razgovora na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK oziroma ali je Upravno sodišče RS pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da bi tožena stranka, kljub izvedenim razgovorom na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK, morala izvesti ustno obravnavo po določbah ZUP? Ali je tožena stranka s tem, ko je izvedla "zgolj" razgovor na seji senata Komisije bistveno kršila pravila postopka?

◦ Ali je Upravno sodišče RS zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v povezavi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj meni, da sta podana dokazna predloga tožeče stranke glede zaslišanja A. A. in B. B. substancirana?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) delno ugodilo tožnikovi tožbi tako, da je Ugotovitve o konkretnem primeru Komisije za preprečevanje korupcije 06216-3/2021/54 z dne 13. 9. 2024¹ odpravilo v delu, ki se nanaša na tožnika in zadevo v tem obsegu vrnilo toženki v ponovni postopek (I. točka izreka sodbe in sklepa), v preostalem je tožbo zavrglo (II. točka izreka sodbe in sklepa) in odločilo o stroških postopka (III. točka izreka sodbe in sklepa).

2V obrazložitvi pravnomočne sodbe je Upravno sodišče pritrdilo tožniku, da bi morala toženka v obravnavanem postopku kljub temu, da je izvedla razgovor na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK), izvesti ustno obravnavo po določbah od 154. do 163. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pri tem je zavrnilo navedbe toženke, da ji te ni bilo treba opraviti zaradi posebnosti postopka, v katerem ugotavlja kršitev integritete. Smiselna uporaba ZUP, ki jo določa četrti odstavek 15. člena ZIntPK, namreč ne pomeni, da se določbe, ki zagotavljajo spoštovanje temeljnih načel upravnega postopka (8. in 9. člen ZUP) ter ustavnih pravic in svoboščin (2., 22. in 23. člen Ustave) ne uporabljajo zgolj zato, da bi lahko toženka učinkoviteje vodila postopke. Tudi zakonodajalec v predlogu novele ZIntPK-C navaja, da morajo imeti udeleženci teh posebnih javnopravnih postopkov vse procesne pravice, ki jim gredo glede na naravo postopka. Presodilo je tudi, da je toženka neutemeljeno zavrnila tožnikov dokazni predlog za zaslišanje prič A. A. in B. B. kot nekonkretiziran in nepotreben.² Menilo je, da bi morala toženka izvesti ustno obravnavo in na njej zaslišati tožnika in predlagane priče ter tožniku omogočiti, da se o dokazih in navedbah prič izjasni, po potrebi pa tudi izvesti soočenje. S tem, ko tožniku ni omogočila dokazovanja njegovih nasprotnih trditev na ustni obravnavi z navedenimi dokazi, je zagrešila bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), kar je vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanih ugotovitev.

3Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, naj jo dopusti zaradi enajstih pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6V zvezi s prvim dopuščenim vprašanjem predlagateljica zatrjuje, da razgovor na seji senata po 15.a in 15.b členu ZIntPK pomeni zaslišanje na ustni obravnavi. Po njenem mnenju je namen teh določb, poleg zagotovitve kontradiktornosti in načela materialne resnice, omogočiti predlagateljici učinkovito izvedbo razgovora in ugotavljanje dejanskega stanja ter zbiranje informacij oziroma oprava razgovorov z vabljenimi osebami za uresničevanje njenih nalog v zvezi s kršitvami iz njene pristojnosti. Pojasnjuje, da razgovori na seji senata potekajo z vsako vabljeno osebo posebej, pri čemer imata vabljena oseba in njen pooblaščenec pravico biti navzoča pri zaslišanju vseh prič. Obravnavane osebe pa lahko navedejo vsa dejstva in predstavijo svoja stališča. Meni, da določbi 15.a in 15.b člena ZIntPK sledita temeljnim načelom ZUP. Presoja Upravnega sodišča, da bi morala predlagateljica opraviti ustno obravnavo v skladu s členi od 154 do 163 ZUP, pa naj bi bila zmotna, saj gre za specialno ureditev v ZIntPK, ki ne dopušča smiselne uporabe določb ZUP.

7Po presoji Vrhovnega sodišča je odgovor na zastavljeno vprašanje pomemben za pravno varnost in razvoj prava preko sodne prakse, saj se nanaša na razmejitev med posebnim postopkom in splošnim upravnim postopkom, ta pa je pomembna za vse druge javnopravne postopke, ki jih predlagateljica vodi na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZIntPK, in za izvedbo katerih je predvidena smiselna uporaba ZUP.

8V zvezi z drugim dopuščenim vprašanjem predlagateljica navaja, da je Upravno sodišče napačno presodilo, da je bil tožnikov dokazni predlog za zaslišanje prič A. A. in B. B. substanciran, pri tem pa te presoje ni obrazložilo. Prav tako Upravno sodišče ni obrazložilo, katera drugačna dejstva naj bi tožnik dokazoval z navedenim dokaznim predlogom. Po presoji Vrhovnega sodišča je tudi odgovor na to vprašanje pomemben za pravno varnost, zato je revizijo tudi v tem delu dopustilo.

9Glede drugih zastavljenih vprašanj³ Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

10Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ V navedenih ugotovitvah je toženka ugotovila, da ravnanja tožnika kot tedanjega predsednika uprave C., d. d. (v nadaljevanju C.) in tedanjih članov uprave C., ko so Kadrovski komisiji C. podali naročilo postopka za presojo kandidata D. D. za člana nadzornega sveta družbe E,, d. d., čeprav ta zaradi neizpolnjevanja pogojev ne bi smel biti predlagan za kandidata, niso bila skladna s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od njih pričakuje po splošnih pravilih skrbnosti članov uprave, še posebej v skladu s skrbnostjo, navedeno v šestem odstavku 21. člena ZSDH-1 in predstavljajo kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
² Toženki očita, da ni navedla na podlagi katerih dokazov sklepa, da razgovor z njima ne bi doprinesel k razjasnitvi zadeve. Zgolj iz dejstva, da nista sodelovali na glasovanju na seji kadrovske komisije C., ne izhaja, da v postopku nominacije pri presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev kandidata D. D. nista sodelovali. Presodilo je tudi, da je toženka zavrnila dokazni predlog na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene.
³ Preostala vprašanja so v bistvenem podobna dopuščenima vprašanjema.