VSL Sklep II Cp 1079/2025

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek, da so: a) nepremičnine: parcela št. 1587, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/3, v tem deležu; parcela št. 880/3, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/1, v celoti: parcela št. *174, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 21/160, v tem deležu; parcela št. 602, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 21/160, v tem deležu; del 22 stavbe 1431, k. o. ..., katerega lastnik je toženec do 1/1, v celoti; parcela št. 68/43, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/1, v celoti; parcela št. 221/4, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/2, v tem deležu; parcelo št. 236/6, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/2, v tem deležu; parcela št. 236/15, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/2, v tem deležu; parcela št. 471, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/12, v tem deležu; parcela št. 472, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/12, v tem deležu; parcela št. 473, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/12, v tem deležu; parcela št. 573/22, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/1, v celoti; del 1 stavbe 297, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/2, v tem deležu; del 2 stavbe 297, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/2, v tem deležu; del 11 stavbe 1560, k. o. ..., katere lastnik je toženec do 1/2, v tem deležu; b) osebno vozilo Audi A4, reg. št. ..., leto izdelave 2005, št. šasije ..., v lasti toženca; in c) denarna sredstva na bančnem računu SI56 ..., odprtem pri Banki X. d. d., v znesku 15.000 EUR v lasti toženca, premoženje nezakonitega izvora. Nato je (II.) razsodilo, da se premoženje, navedeno v točkah I.a do I.c, tožencu odvzame in s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije, na koncu je (III.) sklenilo, da je tožeča stranka dolžna tožniku in intervenientoma na njegovi strani povrniti pravdne stroške.

2Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo sodbe tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, podredno vsaj njeno razveljavitev. Posamezne bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, skupaj z odgovori nanje.

3Toženec in stranska intervenienta so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Uvodoma nekaj o samem institutu odvzema premoženja nezakonitega izvora. 2. člen Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora² (v nadaljevanju: ZOPNI) določa, da je namen zakona preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi, kar pa se zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti ZOPNI, ali so vedeli ali bi morali vedeti, da je nanje preneseno premoženje nezakonitega izvora. Dokazno breme za izpodbitje domnev iz drugega odstavka 5. člena in iz 6. člena ZOPNI je na toženi stranki (tretji odstavek 27. člena ZOPNI). Za izpodbitje zakonske domneve je treba trditve izkazati s stopnjo prepričanja, ki je dosežena v primeru, ko je izključen vsak razumen dvom oziroma ko o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.³ Država, kot tožeča stranka, je lahko v pravdnem postopku popolnoma pasivna, če se v finančni preiskavi ugotovi očitno nesorazmerje med premoženjem in neto prihodki tožene stranke. Zadošča zgolj njeno sklicevanje na domnevo iz 5. člena ZOPNI, izid pravde pa je v tem primeru odvisen od aktivnosti tožene stranke.⁴ Pomembno je torej, da je, če finančna preiskava pokaže opisano očitno nesorazmerje, potem na tožencu dokazno breme, da dokaže, da je premoženje pridobil na zakoniti način. Če se pri tem pojavi dvom o njegovih trditvah, pomeni, da dokaznega bremena ni zmogel, posledica česar pa je, da obvelja, da je izvor premoženja nezakonit.

6Pritožba najprej opozarja, da je nerazumljiv izrek sodbe. Tožba je obsegala ugotovitveni in dajatveni zahtevek. Sodišče prve stopnje je pod I. točko (zavrnilni del) povzelo le ugotovitveni zahtevek, ne pa tudi dajatvenega, ki ga je nato zapisalo v II. točko. Pritožba opozarja, da lahko, če beremo besedilo upoštevaje narekovaje, sklepamo, da je zahtevek v celoti zavrnjen, vendar bi sodišče po prepričanju tožeče stranke moralo izrek formulirati na razumljiv in jasen način.

7Pritožbeno sodišče pritrjuje temu pomisleku. Izrek mora biti jasen, le na ta način je namreč jasno, kaj in kako je odločeno. Nedopustno je, da se že ob branju izreka sodbe pojavi dvom, kakšna je bila odločitev. Že ta kršitev je terjala razveljavitev sodbe (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku,⁵ v nadaljevanju: ZPP).

8Druga pritožbena trditev, ki je prav tako zahtevala razveljavitev, je, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje odločitve glede tožbenega zahtevka, ki se nanaša na solastniški delež 1/12 na nepremičninah parc. št. 471, 472 in 473, k. o. ... Tudi v tem delu je pritožba utemeljena, saj sodba res ne vsebuje nobene obrazložitve za odločitev, ki se nanaša na te tri nepremičnine. Tudi v tem primeru gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, hkrati pa tudi za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 39. člena ZPP.

9Tretja pritožbena trditev, ki je terjala razveljavitev izpodbijane sodbe, je utemeljen očitek protispisnosti. V 30. točki obrazložitve je zapisano, da je B. B. potrdila, da je toženec nepremičnino del 11 stavbe 1560, k. o. ..., plačal s sredstvi, ki jih je prejel od B. B., ki je to potrdila. B. B. v postopku ni podala vsebinske pisne izjave v smislu prvega odstavka 236.a člena ZPP. Res je sodišču poslala izjavo (list. št. 526), a je v njej zapisala le, da v postopku ne želi sodelovati kot priča, potem pa je v nadaljevanju svojo odločitev še pojasnila. Sodišče je svojo odločitev torej utemeljilo na izjavi, ki je B. B. ni podala, kar pomeni, da je podano nasprotje med vsebino listine (izjave B. B.) in povzetkom vsebine, ki ga je v obrazložitvi napravilo sodišče, kar pa pomeni procesno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10Ugotovljenih kršitev sodišče prve stopnje ne more odpraviti samo. Če bi samo odpravljalo ugotovljene kršitve, bi se namreč šele na pritožbeni stopnji prvič opredeljevalo do navedb pravdnih strank, kolikor se nanašajo na solastniški delež 1/12 na nepremičninah parc. št. 471, 472 in 473, k. o. ... Hkrati bi (vsaj v tem delu) moralo izvesti kompleten dokazni postopek in ne zgolj njegove dopolnitve. Po opravljanjem tehtanju po strogem testu sorazmernosti med pravico do pritožbe, ki je v našem pravnem redu zagotovljena v 25. členu Ustave RS, in pravico do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave in 6. členu EKČP pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi dokončno sojenje pred sodiščem druge stopnje nesorazmerno poseglo v pravico udeležencev postopka do pravnega sredstva. Nejasnost izreka bi sicer sodišče prve stopnje lahko odpravilo tudi zgolj s pisanjem nove sodbe, kar bi tudi pomenilo, da bo kršitev hitreje odpravljena pred sodiščem prve stopnje. Vendar pa ostale kršitve takšen način odprave procesne kršitve preprečujejo. Vse navedene okoliščine so zato narekovale razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

11Pritožba tudi pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj verjame posamezni priči. Obrazložitev glede prič je povsem splošna in zajema vse priče hkrati (29. do 31. točka), poleg tega pa sodišče ni sledilo metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP, da je treba presoditi vsak dokaz posebej in nato vse skupaj. Sodišče se tako ne sooči s stališči sodne prakse, kjer je poudarjeno, da mora, če toženec zatrjuje, da je določeno premoženje pridobil z denarnimi sredstvi, ki jih je pridobil npr. pred obdobjem finančne preiskave in jih nato za nakup premoženja uporabil šele čez nekaj let, dokazati povezavo med temi sredstvi in pridobitvijo premoženja⁶ (npr. na kak način so bila shranjena,...). Izpovedbe prič bi sodišče prve stopnje moralo presojati tudi upoštevaje dejstvo, da je očitno toženec razpolagal z večjimi zneski gotovine (tožeča stranka tako v pritožbi opozarja, da je iz prilivov na toženčevih bančnih računih razvidno, da je v obravnavanem obdobju položil na svoje račune 346.651,64 EUR gotovine), kar potem postavi pod dvom, ali je določeno premoženje res pridobil na podlagi plačil iz svoje pokojnine (ob tem se zlasti postavi dvom, ko gre za premoženje večje vrednosti, ki bi terjalo, da toženec za plačilo uporabi celotno pokojnino, itd.). Poleg uvodoma opozorjenih kršitev, ki jih bo treba odpraviti v novem sojenju, bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi predstavljena stališča iz sodne prakse. Novo sojenje naj se opravi pred drugim sodnikom (356. člena ZPP), saj je bilo v obeh dosedanjih sojenjih v tej zadevi ugotovljenih več procesnih kršitev, zlasti bode v oči nezadostna obrazloženost v delu, ko gre za izpovedbe prič.

12Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.
² Uradni list RS, št. 91/2011, s spremembami.
³ VSL I Cp 977/2018, VSL Sklep I Cp 1326/2021 in druge.
⁴ VSRS II Ips 76/2018.
⁵ Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.
⁶ Glej npr. VSL Sodba I Cp 1245/2021.