VSL Sklep V Kp 47120/2023

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega in drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predloga zagovornikov obtoženega A. A. in B. A. zavrnilo kot neutemeljena.

2Zoper navedeni sklep so vložili pritožbi zagovorniki obeh obtoženih, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov in predlagali, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi, podrejeno (oziroma), da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev, pri čemer je zagovornica obtoženega A. A. predlagala postopek pred drugim sodnikom.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Sodišče druge stopnje po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi obeh predlogov za izločitev dokazov pravilna in zakonita.

5Sodišče prve stopnje je v skladu s podatki spisa navedlo kronologijo ravnanja policistov v predkazenskem postopku (obvestilo anonimne osebe policiji, prejeto dne 26. 8. 2021; pridobitev zemljiškoknjižnih izpiskov na strani policije dne 27. 8. 2021; kontrola določno opredeljenega zemljišča po dveh policistih dne 27. 8. 2021; ogled predmetnih parcel dne 30. 8. 2021 po petih policistih; izvedba preliminarnih testov za identifikacijo prepovedanih drog; zavarovanje in kriminalistično-tehnična obdelava najdenih sadik, z izdelavo fotografij in opravljenimi merjenji), skupaj z ustrezajočo pravno podlago njihovih opravil (prvi odstavek člena 148 ZKP kot pravna podlaga za vpogled v javno knjigo ter kontrolo terena; člena 245 in 247 ZKP za ogled kraja kaznivega dejanja; člen 164 v zvezi z 220. členom ZKP za zaseg predmetov in njihovo zavarovanje). Sodišče druge stopnje prvostopenjskemu sodišču pritrjuje, da so policisti na podlagi anonimne prijave o nasadu konoplje na zemljišču v lasti B. A. upravičeno vpogledali v zemljiško knjigo ter opravili prvo kontrolo zemljišča, na podlagi ugotovitev ob tej kontroli pa tudi upravičeno opravili ogled na točno določenem področju, uporabili preliminarne teste ter zaseg sadik skupaj s fotografiranjem in merjenjem. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so vsa navedena ravnanja policije temeljila na njihovih zakonitih pooblastilih, katera jim podeljujejo ne le pravico, ampak tudi dolžnost na določen način ravnati ob pojavu razlogov za sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje.

6Glede na podatke, s katerimi je razpolagala policija, ni mogoče pritrditi pritožnikom, da niso bili podani pogoji za opravo ogleda kraja dejanja ter zaseg in zavarovanje sadik pred uvedbo preiskave. Na podlagi upravičeno ugotovljene potrebe po neposredni zaznavi, ali se na določenem področju dejansko nahaja prepovedana droga konoplja kot predmet, ki se mora vzeti po določbah kazenske materialne zakonodaje in hkrati predstavlja dokazilo v kazenskem postopku, pri čemer je narava stvari (možnost uničenja rastlin) terjala zaseg ter zavarovanje najdenih sadik še pred začetkom preiskave, so policisti utemeljeno ravnali po določbah členov 245, 247, 164 in 220 ZKP. Kot neutemeljen se izkazuje pritožbeni pomislek, da ni grozil noben naravni pojav in nobeno ravnanje, ki bi lahko rezultiralo v uničenju sadik: sodišče prve stopnje je s tem v zvezi upravičeno opozorilo na nevarnost odlašanja z zasegom stvari zaradi realne možnosti njihove odstranitve, posebej zato, ker so se nahajale na zemljišču v zasebni lasti. Navedeno stališče je pravilno kljub pomisleku pritožnikov, da so bili policisti na kraju dvakrat; sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da je bila policija najprej na kraju zaradi zbiranja prvih informacij na podlagi prejetega anonimnega obvestila, drugič pa zaradi oprave ogleda na podlagi zaznave dveh policistov 27. 8. 2021, da se med koruzo nahajajo rastline, ki ustrezajo karakteristikam konoplje kot prepovedane droge.

7Sodišče druge stopnje ne sprejema obrambnega pritožbenega zaključka, da so policisti, ker je področje s sadikami in dostop do tega področja predstavljalo zasebno lastnino obtoženega B. A., potrebovali odredbo za hišno preiskavo. Ni sicer mogoče odreči utemeljenosti pritožbenim navedbam v delu, ki se nanašajo na vsebino in obseg upravičenj, vezanih na pojem lastninske pravice, vendar pa navedeno v ničemer ne izpodbija pravilnosti prvostopenjskega zaključka, da policisti s svojim dostopanjem do področja s sadikami niso presegli omejitev, ki jih predpisuje Ustava RS v 36. členu.

8Sodišče prve stopnje je pravilno razumelo in, upoštevaje konkretne dejanske okoliščine predkazenskega postopka, uporabilo v ustavnosodni praksi razvite kriterije t. i. pričakovane zasebnosti. Kljub temu torej, da imajo pritožniki prav glede vsebine, ki se nanaša na pojem tradicionalnega slovenskega kmetijskega gospodarstva, in nanjo vezano pravico lastnika, da svojo lastnino nemoteno uporablja, ter obveznost tretjega, da v to lastnino ne posega, te opredelitve ne terjajo ugotovitve, da so policisti v zasebno lastnino obtoženega B. A. posegali v okoliščinah, za katere določba člena 36 Ustave RS terja odredbo za hišno preiskavo.

9Sodišče druge stopnje poudarja, da je zasebnost pričakovana le takrat, ko je objektivno opravičljiva in izražena navzven, kar oboje je izraz omejitve iz tretjega odstavka člena 15 Ustave RS in logično povezano z namenom uporabe in posledičnimi značilnostmi zaprtega prostora, na katerega se nanaša zahteva po izdaji odredbe za hišno preiskavo pred vstopom in njegovo preiskavo s strani policije. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da področje, na katerem so policisti opravili ogled, ter poti, po katerih so na to področje dostopali, niso ograjeno območje, hkrati pa nič od navedenega tudi ni predstavljalo dela zaključenega prostora, v katerem bi oseba, kot naslovnik ustavno določenih človekovih pravic in svoboščin, ter njej bližnje osebe bivale skrito pred očmi javnosti in v katerega bi spustile le tiste, ki jim dovolijo vpogled v najbolj intimne sfere svojega življenja.¹

10Pritožnikom ni mogoče pritrditi, da je edini kriterij, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje pri utemeljevanju zaključka, da odredba za hišno preiskavo v zvezi z dostopanjem policije na predmetno zemljišče s sadikami ni bila potrebna, odsotnost ograje oziroma navzven razvidne fizične ločenosti od širšega javno dostopnega prostora. Korektno branje obrazložitve izpodbijane odločitve terja zaključek, da je sodišče prve stopnje navedeno dejansko okoliščino izpostavilo v povezavi z naravo področja, na katerega so dostopali policisti, in upravičeno ocenilo, da je odsotnost ograje, skupaj z dejstvom, da ni šlo za bivalne prostore, izraz nižje stopnje pričakovanja (absolutne) skritosti pred očmi tretjih, zaradi česar je ugotovitev, da odredba za hišno preiskavo za postopanje policije ni bila na mestu, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna, pa čeprav vstop tujca na zasebno zemljišče lahko, v določenih primerih, predstavlja kršitev pravice do zasebne lastnine kot ustavne kategorije. Sodišče druge stopnje zato ne more odreči utemeljenosti prvostopenjskemu zaključku, da je v situaciji, ko so obstajali razlogi za sum kaznivega dejanja po prvem odstavku člena 186 KZ-1, ki nedvomno predstavlja nevarnost za življenje oziroma zdravje potencialnih uživalcev, policija ob dejstvu, da ni šlo za področje, ki bi sodilo v najbolj intimno sfero njegovega lastnika, ravnala pravilno, ko je, brez odredbe za hišno preiskavo, dostopala do in preko zemljišč v zasebni lasti.

11Prvostopenjsko sodišče ima prav, da so policijska ravnanja, po sumu, da se na določenem področju v lasti obtoženega B. A. nahaja nasad konoplje, sledljiva; najdene sadike so bile kriminalistično tehnično obdelane (preverjene s preliminarnim testom, stehtane, fotografirane ter analizirane in shranjene za potrebe organov pregona), v zvezi s čimer se izkazuje kot pravilna tudi prvostopenjska ocena, da odsotnost (formalnega) zapisnika o zasegu sumljivih sadik ne predstavlja dejanskega temelja za ugotovitev o kršitvi ustavno določenih človekovih pravic obeh obtoženih (pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva v povezavi s pravico do učinkovite obrambe).

12Res se v spisu zapisnik o zasegu domnevne prepovedane droge ne nahaja, vendar je že sodišče prve stopnje izpostavilo, da pa se nahaja uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja, ki dokumentira ravnanje ter ugotovitve policistov dne 27. 8. 2021 in dne 30. 8. 2021 (glede značilnosti konkretnega zemljišča, glede žetve 183 sadik rastline z značilnostmi prepovedane droge konoplje), skupaj z zapisnikom o ogledu, fotografijami, poročilom o kriminalistično-tehničnih ugotovitvah, poročilom o preiskavi ter uradnim zaznamkom o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja, iz česar vsega je razvidno sodelovanje kriminalističnega tehnika pri ogledu, lokacija, število in značilnosti najdenih rastlin ter način ravnanja z njimi; vse navedeno tudi po presoji sodišča druge stopnje predstavlja zadostno konkretizacijo ravnanja policije v perspektivi ugotovitve, kaj, kje in v kolikšnem obsegu je bilo zaseženo.

13V zvezi s pritožbeno kritiko v tem delu sodišče druge stopnje poudarja, da navedena listinska dokumentacija v potrebni meri omogoča prepoznati ključne značilnosti delovanja policije v predkazenskem postopku v zvezi z bistvenim obremenilnim dokazom, navedeno pa zagotavlja, kljub odsotnosti formalnega zapisnika o zasegu, obema obtožencema uresničevanje pravice do učinkovite obrambe. Zapisnik o zasegu lahko predstavlja dokazno sredstvo za ugotavljanje pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi s pridobivanjem obremenilnih dokazov, vendar pa njegova odsotnost ne terja neizpodbojne domneve, da so bili dokazi pridobljeni na nedovoljen način.²

14Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), je pritožbi zagovornikov obeh obtoženih zavrnilo kot neutemeljeni (tretji odstavek člena 402 ZKP).

¹ O tem npr. tudi odločba US RS Up-430/00, z dne 3. 4. 2003, ki prav na navedene kriterije navezuje obveznost izdaje odredbe za hišno preiskavo.
² Kot tudi njegov obstoj ne terja neizpodbojne domneve, da so bili dokazi pridobljeni na dovoljen način.