VDSS Sodba Psp 109/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženke št. ... z dne 11. 5. 2023 in odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. ... z dne 9. 12. 2022 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče zavzelo napačno stališče, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij nedopustno oži zakonski pojem "sofinanciranje iz javnih sredstev", češ da kot dodaten pogoj določa, da je moral biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Meni, da določba 5. člena Pravilnika ne oži zakonskih pogojev, temveč konkretneje določa opredelitev izjemnega dosežka v skladu s pooblastilom iz petega odstavka 24. člena ZŠtip-1. S tem je spoštovano načelo pravne varnosti v skladu z 2. členom Ustave in načelo usklajenosti pravnih aktov iz 153. člena Ustave ter zagotovljeno načelo enakosti iz 14. člena Ustave. Za presojo pogoja o izjemnem dosežku na državnem tekmovanju je treba upoštevati 24. člen ZŠtip-1 in tudi 5. člen Pravilnika. O vlogi tožnice je toženka odločila v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP). Določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika omogoča, da štipendist uveljavlja tudi dosežek na državnem tekmovanju, ki v tistem letu ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev, je pa bilo kadarkoli prej v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek. To pomeni, da ne gre za ožanje zakonskih pogojev, temveč za dodatno ugodnejšo ureditev. Drži, da sofinanciranje tekmovanja na državni ravni ni v sferi tožnice, vendar navedeno za odločitev ni pravno relevantno. Pogoj sofinanciranja, ki ga je določil že zakonodajalec, velja za vse enako. Upravni organ je v tem kontekstu vezan na lastne prejšnje odločitve. Ker tekmovanje, na katerem je tožnica dosegla priznanje, ne v šolskem letu 2020/2021 ne v zadnjih treh letih ni bilo financirano na način kot to določata 24. člen ZŠtip-1 in 5. člen Pravilnika, pogoj izjemnosti ni podan. Napačno je stališče sodišča, da na izpolnjenost pogoja sofinanciranja kaže dejstvo, da so pri izvedbi tekmovanja sodelovali učitelji osnovnih šol, katerih plače se zagotavljajo iz državnega proračuna, da so bili pri izvedbi tekmovanja uporabljeni prostori osnovnih šol, da so šole pri izvedbi tekmovanja zagotovile svojo opremo, in da sredstva iz kotizacij predstavljajo javna sredstva. Tako široka razlaga pojma sofinanciranja državnega tekmovanja iz javnih sredstev je v nasprotju z določbami ZŠtip-1, Pravilnika in določbami ZOFVI. Sredstva za tekmovanja učencev ministrstvo (do leta 2021 pa ZRSŠ) zagotavlja organizatorjem preko javnega razpisa, in sicer na podlagi pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj. Namen za sofinanciranje šolskih tekmovanj mora biti posebej opredeljen in izražen. V času, ko je tožnica prejela zlato priznanje je veljal Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj ZRSŠ z dne 14. 5. 2020, ki je določal da se sredstva sofinanciranja dodelijo na podlagi javnega razpisa. Navedenega sodišče ni upoštevalo niti se do tega ni opredelilo. S takšnim postopanjem je toženki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Stališče, da bi se pri odločanju o upravičenosti do Zoisove štipendije lahko upoštevalo katero koli tekmovanje ne glede na način financiranja, ni bil namen zakonodajalca. Uveljavljanje izjemnih dosežkov se bi izničilo, saj bi za vsako tekmovanje, ki poteka na šoli, lahko zaključili, da je sofinancirano iz javnih sredstev. Stališču toženke pritrjuje ugotovitev sodišča, da je bilo za tekmovanje potrebno plačati kotizacijo v višini 30,00 EUR, ki jo je šola plačala iz šolskega sklada v katerega prispevajo starši s prostovoljnimi prispevki. Zaključek sodišča, da gre za javna sredstva temelji le na izjavi predsednice društva A., ki takšnega zaključka ne more podati. Sodišče je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka je predlagala, da sodišče po potrebi glede financiranja konkretnega državnega tekmovanja opravi poizvedbe tudi pri Zavodu RS za šolstvo, vendar sodišče tega dokaza ni izvedlo, niti ni obrazložilo, zakaj ga je kot nepotrebnega zavrnilo. S tem je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče v obrazložitvi navrže, da iz spisa izhaja, da je društvo A. v letu 2019/2020 in spornem letu 2020/2021 prejelo javna sredstva za organizacijo državnega tekmovanja iz znanja ... za učence 7. razreda osnovnih šol, v letu 2020/2021 pa tudi za dijake 2. letnika srednjih šol. Navedeno ni pravnorelevantno, niti sodišče ne obrazloži, zakaj je takšna ugotovitev pravno pomembna. Osnovnošolska tekmovanja iz znanja ... se formalno razpisujejo in financirajo ločeno po razredih in so se na pretekle razpise prijavljali za vsak razred posebej. Društvo za 8. razred osnovne šole prijave ni oddalo. ZŠtip-1 določa, da mora biti iz javnih sredstev sofinancirano (konkretno) tekmovanje in ne organizator. Stališče sodišča ni le v nasprotju z jezikovno razlago izpostavljenih določb, ampak tudi z logično, sistematično in namensko razlago glede na ureditev celotnega sistema priznavanja izjemnih dosežkov.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 11. 5. 2023 v zvezi z odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije z dne 9. 12. 2022, s katero je bilo odločeno, da tožnica ni upravičena do Zoisove štipendije za šolsko leto 2022/2023 za 1. letnik gimnazije.

6Tožnica je v zaključenem razredu osnovnošolskega izobraževanja dosegla povprečno oceno 4,85 in po presoji toženke izpolnila le en izjemni dosežek (srebrno priznanje doseženo na Tekmovanju B. z dne 16. 3. 2022). Kot izjemni dosežek toženka ni upoštevala zlatega priznanja doseženega na Tekmovanju B. z dne 19. 4. 2021, ker naj ne bi šlo za tekmovanje, ki je sofinancirano iz javnih sredstev. To je pomenilo, da se je glede na izkazana merila uvrstila pod mejo potrebno za dodelitev štipendije.

7Pogoje za pridobitev Zoisove štipendije določa 22. člen Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1). Med drugim je pogoj za pridobitev Zoisove štipendije dosežen izjemni dosežek in v zaključnem razredu osnovne šole dosežena povprečna ocena najmanj 4,70 (za dijaka v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja). Kaj se šteje za izjemen dosežek, je opredeljeno v 24. členu ZŠtip-1. Po 2. alineji prvega odstavka tega člena ZŠtip-1 se kot izjemni dosežek upošteva prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev.

8Ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da je s Pravilnikom o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Pravilnik) določena le konkretnejša opredelitev zakonske določbe v skladu s pooblastilom iz petega odstavka 24. člena ZŠtip-1 oziroma, da gre za ugodnejšo opredelitev pogoja sofinanciranja iz javnih sredstev. Po tretjem odstavku 5. člena Pravilnika se šteje, da je pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Tretji odstavek 5. člena Pravilnika tudi po presoji pritožbenega sodišča oži zakonski okvir določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj določa dodaten pogoj pri sofinanciranju iz javnih sredstev, tj. sofinanciranje na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Navedena določba podzakonskega akta je zato v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.

9Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih). V tem primeru dodatni pogoj pogojuje uporabo inštituta exceptio illegalis in je sodišče prve stopnje utemeljeno izključilo uporabo 5. člena Pravilnika.¹

10Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče zaključek o javnih sredstvih napravilo le na podlagi pisne izjave direktorice Društva A. iz katere izhaja, da so pri tekmovanju sodelovale osnovne šole s svojimi javnimi sredstvi. Da so bila pri izvedbi tekmovanja iz znanja ... uporabljena javna sredstva je potrdila tudi ravnateljica osnovne šole na kateri je bilo tekmovanje opravljeno. Ta je v dopisu z dne 15. 11. 2024 izrecno pojasnila, da je bilo tekmovanje organizirano v prostorih osnovne šole, ki je v lasti Mestne občine C., in da je bila nadzorna učiteljica tekmovanja financirana s sredstvi ministrstva pristojnega za šolstvo iz interesnih dejavnost. Za udeležbo učencev na tekmovanju je bilo potrebno plačati tudi kotizacijo, ki jo je šola plačala iz šolskega sklada. Glede na navedeno ni odločilno kdo prispeva denarna sredstva v ta sklad. Ključno je, da je učiteljico zagotovila osnovna šola, kot tudi same prostore, in da je bilo delo učiteljice plačano s sredstvi ministrstva pristojnega za šolstvo.

11V prvi alineji prvega odstavka 81. člena ZOFVI je določeno, da se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo plače osnovnim šolam prav za izvedbo interesnih dejavnosti. Prav tako se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo sredstva za kritje materialnih stroškov (četrti odstavek 81. člena ZOFVI). Izrecno je v ZOFVI predpisano še, da se iz državnega proračuna zagotavljajo tudi sredstva za tekmovanja učencev (14. alineja sedmega odstavka 81. člena). To pomeni, da je bil posledično določen del sredstev za izvedbo tekmovanja zagotovljen iz javnih sredstev. Ker določba 24. člena ZŠtip-1 vsebuje besedo "sofinanciranje" in ne "financiranje" iz javnih sredstev, izvedeno tekmovanje predstavlja tekmovanje opredeljeno v 24. členu ZŠtip-1, kar posledično pomeni, da zlato priznanje prejeto na tekmovanju v znanju ..., ki je potekalo 19. 4. 2021, ustreza kriteriju izjemnega dosežka.

12Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo poizvedb pri Zavodu RS za šolstvo niti se do dokaznega predloga ni opredelilo. Toženka je predlagala izvedbo dokaza po potrebi z namenom, da sodišče pridobi dodatna pojasnila ločeno za posamezni razred tekmovanja. Glede na zakonsko dikcijo sofinanciranja, ki jo je sodišče vsebinsko napolnilo, dodatna poizvedba ni bila potrebna in ne bi vplivala na drugačno odločitev sodišča. Ker je dokazna ocena sodišča prve stopnje preverljivo obrazložena, sodišče pa je v dokaznem sklepu ostale dokazne predloge zavrnilo kot nepotrebne, jo je pritožbeno sodišče ocenilo kot ustrezno (8. člen ZPP).

13Toženka neutemeljeno zatrjuje, da ji je bila s postopanjem sodišča kršena pravica do sodelovanja v postopku oziroma pravica do izjavljanja in kontradiktornosti, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem, ko se sodišče ni izrecno opredelilo do Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj ZRSŠ z dne 14. 5. 2020, ki ga je predložila tožnica (priloga A16), toženki ni bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku, saj ga je sodišče upoštevalo pri svoji presoji (3. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Sodišče se namreč ni dolžno opredeliti do vseh izvedenih dokazov, ampak le do tistih, ki so za odločitev pravno relevantni.

14Ni utemeljen niti pritožbeni očitek o kršitvi 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost), saj sodišče ni storilo napake pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov. Toženka s pritožbeni navedbami dejansko uveljavlja vrednostno opredelitev sodišča do vsebine dokazov, konkretno pisne izjave predsednice društva in ne kršitev procesnih pravil.

15V nasprotju z načelom zakonitosti bi bilo, če bi tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev šteli le v primeru, ko so sredstva za državno tekmovanje iz znanja ... pridobljena na javnem razpisu, saj za kaj takega ni podlage v ZŠtip-1. V zakonu je namreč predpisan le pogoj sofinanciranja. Ta je enak za vsa tekmovanja. Zato pritožbeno sklicevanje na zagotavljanje načela enakosti iz 14. člena Ustave ni utemeljeno. Dejstvo, da je društvo prejelo javna sredstva za organizacijo državnega tekmovanja za učence 7. razreda osnovne šole potrjuje okoliščino, da gre za društvo, ki državna tekmovanja tudi sicer izvaja.

16Ključna za presojo je ugotovitev, da državnega tekmovanja iz znanja ... ni financirala le pravna oseba zasebnega prava (društvo), temveč se je izvedlo s pomočjo javnih sredstev (z zagotovitvijo prostorov, opreme, nadzornega učitelja v javnem zavodu). Zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da presoja sodišča prve stopnje pomeni, da se lahko pri opredelitvi izjemnega dosežka upošteva katerokoli tekmovanje ne glede na način financiranja. Glede na navedeno so zmotne pavšalne pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča v nasprotju z jezikovno, logično, sistematično in namensko razlago.

17Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

¹ Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v zadevi Psp 51/2022.