VSL Sklep I Cp 1477/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se pridržana oseba proti volji zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice A. do 11. 9. 2025 (točka I izreka) in da stroški postopka bremenijo proračun (točka II izreka).

2Zoper sklep se po postavljenem odvetniku pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP¹ v zvezi z 42. členom ZNP-1² in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr³ ter kršitev ustavnih pravic pritožnika. Predlaga spremembo sklepa s takojšnjim odpustom iz institucije, podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice. Meni, da v obravnavanem primeru zakonski pogoji za pridržanje iz 39. člena ZDZdr niso podani. Ne zanika obstoja bolezni (bipolarna afektivna motnja), ki pa je po njegovem mnenju trenutno v remisiji. Izvedenec tega ni izpodbil. Zanika vse ugotovljene znake bolezni (hitra menjava razpoloženja, jezavost, jokavost, hiperaktivnost), da ogroža sebe, druge in premoženje ter da ima hudo moteno presojo realnosti. Ugotovljena ravnanja (nameščanje vodnih filtrov za filtriranje klora, menjava ideološkega prepričanja) tega ne dokazujejo. Konflikti v domačem okolju, o katerih je izpovedoval, so se dejansko zgodili. Sodišče bi jih moralo raziskati, a mu brez kontradiktornega postopka neutemeljeno ni verjelo. Priznava, da je v sporu z bivšo ženo zaradi delitve premoženja. Vendar je ona tista, ki mu nagaja in sproža spore. Ugotovitve sodišča o dogodku pred hospitalizacijo so neobrazložene, oprte na uradni zaznamek z dne 14. 8. 2025, o katerem se ni mogel izjaviti (kršitev poštenega postopka po 22. členu Ustave RS). Prepričljivo je zanikal, da je poskušal povoziti bivšo ženo. V zadnjih dveh mesecih ga je večkrat napadla ona, sodišče naj o teh dogodkih zasliši policista B. B. Bolezen bi bilo mogoče nadzorovati ambulantno. Sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo pravil postopka, kršitvijo ustavnih in konvecijskih pravic, ker se sodišče ni opredelilo do njegove vloge z dne 13. 8. 2025 in se je sklicevalo na uradni zaznamek z dne 14. 8. 2025. Tudi, če je za okolico naporen, to še ni razlog za pridržanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Drži, da je zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve prisilni ukrep, ki posega v pravico osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je tak poseg nujen bodisi zaradi zavarovanja drugih bodisi zaradi varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje, kot je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje. Namestitev osebe v psihiatrični ustanovi in zdravljenje je dovoljeno, če oseba sama vanj privoli. Kadar pa ga odklanja, kot v obravnavanem primeru, so v 30. členu ZDZdr predvideni posebni postopki, med njimi tudi sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, ki ga je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru po predpisanem postopku pravilno opravilo (določila člena 53 do 68 ZDZdr).

5Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, oprtih na izvedensko mnenje in medicinsko dokumentacijo, gre pri udeležencu za duševno motnjo - bipolarno afektivno motnjo v manični fazi. V zadnjih mesecih je nastopilo poslabšanje bolezni, ker se ne zdravi. Kaže se v tipičnih znakih (privzdignjeno razpoloženje, hitra menjavanje razpoloženja, jezavost, hiperaktivnost, konfliktnost v odnosu do drugih, ki vodi v nosilnost). Do svoje bolezni je nasprotni udeleženec nekritičen. Nima uvida vanjo. Ne zaveda se je, meni, da je v remisiji. Zdravljenje odklanja. Zaradi bolezni ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoja ravnanja, na kar kažejo med drugim ugotovljena ravnanja (kontroliranje klora v vodi in nameščanje vodnih filtrov za njegovo odstranjevanje, menjava ideološkega prepričanja, konflikti v domačem okolju, odklanjanje terapije, ki je v preteklosti dolga časa držala njegovo bolezen v remisiji). Pod vplivom bolezni nasprotni udeleženec ne razume, da je bolan, ne prepozna, v kateri fazi je bolezen, kakšne so oziroma bodo njene posledice, kako vpliva na njegovo doživljanje in funkcioniranje. V takšnem stanju ni sposoben obvladati svojega neustreznega vedenja (agresija do bivše žene, ki jo je neposredno pred sprejemom v bolnišnico po konfliktu hotel povoziti). Z zavračanjem zdravljenja po ugotovitvah sodišča hudo ogroža ne le sebe (nezdravljena huda psihična motnja pripelje do hudih upadov v funkcioniranje osebe), pač pa tudi zdravje in življenje drugih (zaradi hudo razdrobljene pozornosti, padca koncentracije, pozornosti in bega misli postane nasprotni udeleženec nevaren v prometu). Ugotovljenega ogrožanja in vzrokov zanj zaradi narave duševne motnje in glede na fazo bolezni trenutno ni mogoče odvrniti z milejšimi oblikami zdravljenja. Nujno je varovanje in stalni nadzor v obdobju enega meseca za ureditev zdravljenja ter za ureditev farmakoterapije. Milejše oblike, vključno z nadzorovano obravnavo, v tem trenutku niso ustrezne, zadostne niti smiselne, ker nasprotni udeleženec v njih ni sposoben sodelovati in jih zavrača.

6Po takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilno ocenjenem dokaznem gradivu (mnenje izvedenca psihiatrične stroke, medicinska dokumentacija, pogovor z nasprotnim udeležencem, podatki predhodnih sodnih spisov o prisilni hospitalizaciji nasprotnega udeleženca), je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo in presodilo, da so podani vsi materialnopravni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom za en mesec (do 11. 9. 2025⁴). Vse pravnorelevantne okoliščine so celovito in pravilno ugotovljene. Odločitev je utemeljena z jasnimi in prepričljivimi razlogi. Pritožbeno sodišče jih skupaj s sprejeto dokazno oceno in odločitvijo sprejema kot pravilne. Zato bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke.

7Neutemeljeni so očitki o kršitvah načela kontradiktornosti in ustavnih pravic, češ da se sodišče ni opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca (vloga z dne 13. 8. 2025) in mu ni omogočilo izjave o izvedenih dokazih (uradni zaznamek z dne 14. 8. 2025). Kot je pritožnik sam pojasnil v vlogi, podani po naroku, v njej le dodatno podaja svoj komentar na ugotovitve izvedenca. Smiselno jih je podal že na naroku ob izvajanju dokaza z izvedencem. Dokazne ocene o dogodku pred organom v bolnišnici pa sodišče ni oprlo na očitani uradni zaznamek, pač pa na podatke iz medicinske dokumentacije, izvedeniško mnenje in izpovedbo nasprotnega udeleženca. Prepričljivo je pojasnilo, zakaj je sledilo izvedencu in ne nasprotnemu udeležencu (točka 8), tako da nista podani ne kršitev 7. niti 8. člena ZPP, ki bi vplivali na pravilnost sklepa.

8Odveč so tudi pritožbeni očitki, da ni dovolj raziskano dejansko stanje o konfliktih v domačem okolju. Nasprotno: na podlagi izpovedbe udeleženca in izvedeniškega mnenja je sodišče pritožniku verjelo, da je do njih prihajalo (točka 9), torej dodatno raziskovanje teh okoliščin ni bilo potrebno. Dokazni predlog za zaslišanje priče (policista) pa je brez opravičila podan prepozno šele v pritožbi in ga sodišče niti ni moglo upoštevati.

9Pritožnik ugovarja ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je pri njem podana pravno upoštevna duševna motnja. Očitek o napačni uporabi materialnega prava ter zmotni ugotovitvi dejanskega stanja ni utemeljen. Duševna motnja je v 3. točki prvega odstavka 2. člena ZDZdr pravno opredeljena kot začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Z opredelitvijo v zakonu je pojem duševne motnje postal pravni pojem, ki ga mora sodišče napolniti glede na strokovna pojasnila medicinske stroke, ker samo nima znanja za prepoznavanje bolezenskega stanja pri spremembah v vedenju in čustvovanju osebe. Enako velja za pritožnika, ki niti ne trdi, da je medicinski strokovnjak.

10Dejanske ugotovitve o spremenjenem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju samega sebe in okolja, ugotovljene v točki 8 sklepa, imajo oporo v medicinski dokumentaciji in podatkih spisa. Izvedenec psihiatrične stroke je po pregledani medicinski dokumentaciji in kliničnem pregledu nasprotnega udeleženca podal jasno mnenje o vrsti duševne motnje (bipolarna afektivna motnja v manični fazi). Taka diagnoza je bila po ugotovitvah sodišča v točki 9 že postavljena tudi v pregledani in upoštevani medicinski dokumentaciji ter v predhodnih sodnih postopkih za prisilno zdravljenje (po ugotovitvah sodišča prve stopnje se je pritožnik na podlagi sklepa sodišča pred tokratnim sprejemom že večkrat prisilno zdravil v psihiatrični bolnišnici). Odveč so torej pritožbeni očitki, da je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje o obstoju in vrsti duševne motnje. Mnenja izvedenca pritožnik z ničemer ni omajal ne na naroku ne v pritožbi. Pravilno je bilo ocenjeno skupaj z drugimi izvedenimi dokazi. Dejansko stanje o obstoju in vrsti duševne motnje je pravilno ugotovljeno.

11Ni mogoče slediti pritožbeni oceni, da ni bilo pogojev za izvedbo postopka, ker pritožnik ni nikogar ogrožal. Sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih z omejitvijo svobode gibanja in preprečitvijo stika z okolico, še preden se izpelje postopek brez privolitve iz 40.-52. člena zakona, se med drugim lahko opravi na podlagi napotnice izdanega osebnega zdravnika, psihiatra ali drugega zdravnika, ki je pregledal osebo, če ugotovi, da so podani zakonski razlogi. Prav za tak primer je šlo po ugotovitvah sodišča, oprtih na izpovedbo nasprotnega udeleženca in izvedeniško mnenje, tudi v obravnavani zadevi. Pritožnik je bil v psihiatrično bolnišnico napoten po pregledu zdravnika, v psihiatrično bolnišnico je prišel v spremstvu zdravnika in ob pomoči policije (drugi in tretji odstavek 55. člena ZDZdr).

12Nadaljnje ocene in ugotovitve sodišča, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje in življenje, ima oporo v pravilno ocenjeni izpovedbi pritožnika in strokovnem mnenju izvedenca. V točki 9 sklepa so ugotovljene in navedene konkretne okoliščine o tem, kaj kaže na to, da ima nasprotni udeleženec ob sprejemu in v času sojenja hudo moteno presojo realnosti ter sposobnost obvladovanja svojih ravnanj, pa tudi, kako se to kaže. Pritožnik je prepričan, da nima zdravstvenih težav (trdi, da je bolezen v remisiji). Opisuje nenavadna ravnanja, pa tudi konflikte z okolico, za katere krivi druge osebe. Izvedenec je pojasnil naravo ugotovljene duševne motnje in njen učinek na vedenje in funkcioniranje udeleženca ter na njegovo sposobnost dojemanja. Sodišče je na tej podlagi ugotovilo vzročno zvezo med ugotovljeno duševno motnjo in ogrožanjem njegovega zdravja. Mnenja izvedenca pritožnik z ničemer ne omaja. Na vse njegove pripombe je izvedenec odgovoril že ob ustnem zaslišanju na naroku. Udeleženčevo zanikanje agresivnosti do drugih je znak njegove bolezni, odklanjanje zdravljenja pa napačne presoje, da ga ne potrebuje, češ da ni bolan. Ugotovljena dejstva o zanikanju hude duševne bolezni in o prepričanju, da ne ogroža nikogar, ob strokovno pojasnjeni nesposobnosti realitetne presoje in obvladovanja ravnanja, potrjujejo pravilnost presoje, da je pred tokratnim sprejemom z opuščanjem terapije in zavrnitvijo bolnišničnega zdravljenja hudo ogrožal svoje zdravje. Ne more biti dvoma, da je opuščeno jemanje nujno potrebnih zdravil, ki ga je ugotovilo sodišče, poslabšalo njegovo bolezen. Vplivalo je tudi na njegovo funkcioniranje (spremenjeno ravnanje, hiperaktivnost, jezavost, agresivnost). Po pravilni oceni sodišča prve stopnje bi nadaljnje nezdravljenje oziroma opuščanje zdravil dodatno hudo ogrozilo njegovo zdravje in življenje: nezdravljena huda psihotična motnja pripelje do hudih upadov v funkcioniranju osebe, razdrobljena pozornost, padec koncentracije in pozornosti pa že zdaj predstavlja hudo nevarnost za udeležbo nasprotnega udeleženca v prometu. Pritožbeni očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede ogrožanja so torej neutemeljeni. Opisane dejanske ugotovitve o konkretni in realni pretekli in potencialni nevarnosti hujšega ogrožanja zdravja nasprotnega udeleženca in drugih, utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja zdravja in življenja pritožnika in drugih. Materialno pravna pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve sta izpolnjena. Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno.

13Prav tako pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in presoje, da ugotovljenega ogrožanja in njegovih vzrokov ob izdaji sklepa ni bilo mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja (tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Ključne so ugotovitve sodišča, da nasprotni udeleženec za zdaj še ne zmore sodelovati v nobeni od milejših oblik zdravljenja (točka 10). Potrjene so s strokovnim mnenjem izvedenca in s podatki spisa, ki dokazujejo, da dosedanji poskusi zdravljenja v nadzorovani obravnavi niso bili uspešni. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje pa nasprotni udeleženec tako zdravljenje v času sojenja tudi sam zavrača.

14Dejanske okoliščine o sorazmernosti in trajanju ukrepa so natančno in prepričljivo ugotovljene v točki 10 sklepa. Pritožnik jih ne omaja. Odločitev je materialnopravno pravilna in popolno obrazložena.

15Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotnega udeleženca in ki se lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njegove svobode, kot jo narekuje potrebno zdravljenje. O morebitnem odpustu z oddelka pod posebnim nadzorom, za katerega se zavzema pritožnik, bo mogoče odločati pred iztekom v sklepu določenega obdobja, če bo ugotovljeno, da se je njegovo zdravstveno stanje že prej izboljšalo, oziroma če bodo za to izpolnjeni pogoji po zakonu.

16Pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijani sklep tudi ni obremenjen z napakami in procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.
³ Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/08 s spremembami.
⁴ Zakonski pogoji 39. člena ZDZdr so povzeti v točki 2 izpodbijanega sklepa.