UPRS Sodba II U 19/2023-20

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za infrastrukturo št. 360-109/2021/5-02411851 z dne 18. 11. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku nad priznanim zneskom se zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne.

Potek upravnega postopka:

1S sklepom št. 06152-166/2021-42 z dne 28. 9. 2022 je Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo, Inšpekcija za energetiko in rudarstvo (v nadaljevanju: inšpekcijski organ), na podlagi drugega odstavka 113. člena in 120. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) odvetniku A. A., zastopniku stranske udeleženke B. B. (tožnice v tem upravnem sporu), v zadevi C., d.o.o. - obračun ogrevanja, priznal priglašene stroške v višini 941,08 EUR, ki se povrnejo na odvetnikov poslovni račun, odprt pri banki T., d.d.

2V obrazložitvi sklepa inšpekcijski organ pojasnjuje, da je bila v zadevi inšpekcijskega obračuna stroškov toplote za ogrevanje večstanovanjske stavbe ... podjetju C., d.o.o. po uradni dolžnosti dne 7. 4. 2021 izdana odločba št. 06152-166/2021-3. Dne 18. 5. 2021 se je v postopek vključila stranska udeleženka B. B. kot predlagateljica obnove inšpekcijskega postopka, ki jo je v postopku zastopal odvetnik A. A. je bil končan s sklepom Ministrstva za infrastrukturo št. 360-109/2021/2-024111851 z dne 18. 5. 2022. Zastopnik B. B., ki je v postopku uspela, je po zaključku postopka pri inšpekcijskem organu vložil zahtevo za povrnitev stroškov za opravljene odvetniške storitve. Ker se je postopek končal za stransko udeleženko ugodno, gredo stroški po drugem odstavku 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v breme organa, ki je postopek začel po uradni dolžnosti. Po prvem odstavku 14. člena Pravilnika o stroških v upravnem postopku se stroški za pooblaščence, ki so odvetniki, odmerijo po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju: OT). Ker so bili vsi stroški priglašeni v skladu z OT - z izjemo postavke plačane takse za pritožbo v višini 18,10 EUR - je inšpekcijski organ priglašen znesek stroškov v višini 959,18 EUR znižal za 18,10 EUR in priznal stroške v višini 941,08 EUR.

3Tožnica, ki meni, da ji z izpodbijanim sklepom neupravičeno niso bili priznani vsi priglašeni stroški ter tudi ne zahtevane zamudne obresti, je zoper prvostopenjski sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju: ministrstvo) s sklepom št. 360-109/2021/5-02411851 z dne 18. 11. 2022 zavrglo (1. točka izreka) ter odločilo, da nosi pritožnica sama svoje stroške pritožbenega postopka (2. točka izreka).

4Ministrstvo v obrazložitvi sklepa pojasnjuje, da je v skladu z drugim odstavkom 240. člena ZUP organ na prvi stopnji dolžan s sklepom zavreči pritožbo, če je ta nedovoljena, prepozna ali če je pritožbo vložila neupravičena oseba. Če tega ne stori, je to dolžan po prvem odstavku 246. člena ZUP storiti organ na drugi stopnji.

5Med strankine stroške postopka, povrnitev katerih mora stranka zahtevati do izdaje odločbe (prvi odstavek 116. člena ZUP), sodijo tudi stroški, povezani z njenim pravnim zastopanjem v postopku (prvi odstavek 113. člena ZUP). Smiselno enako velja tudi za stroške stranskega udeleženca.

6Iz izreka prvostopenjskega sklepa, ki je za to presojo edini relevanten, po ugotovitvi ministrstva jasno izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil o priznanju in povrnitvi stroškov zastopniku stranske udeleženke, odvetniku A. A. Glede na vsebino te odločitve upravičenec do stroškov ni stranska udeleženka, ampak njen pooblaščeni odvetnik A. A., ki je zato tudi edini upravičen v lastnem imenu izpodbijati sklep o odmeri stroškov, ki se nanaša nanj. Ministrstvo se pri tem do vprašanja, ali bi morali biti stroški priznani stranski udeleženki oziroma ali je slednja upravičena do povrnitve priglašenih stroškov zastopanja, ni opredeljevalo, saj, kot navaja, pritožba odločitve v tem oziru ne izpodbija.

7Iz vsebine pritožbe v obravnavani zadevi po ugotovitvi ministrstva jasno izhaja, da je pritožbo vložil pooblaščenec v imenu stranske udeleženke. Ker je torej pritožbo vložila oseba - stranska udeleženka, na katero se odločitev (to je izrek izpodbijanega sklepa) ne nanaša, pritožnica pa tudi ni pojasnila, kakšen naj bi bil njen pravni interes za izpodbijanje odločitve - je ministrstvo njeno pritožbo na podlagi prvega odstavka 246. člena v zvezi z drugim odstavkom 240. člena ZUP zavrglo.

Tožbene navedbe:

8V vloženi tožbi tožnica očita, da ji organ na prvi stopnji brez obrazložitve ni priznal vseh priglašenih stroškov (plačanih taks) in zakonskih zamudnih obresti zaradi zamude pri izdaji sklepa o stroških. Glede odločitve o njeni pritožbi pa meni, da je nepravilna in da je bila pritožba zavržena neupravičeno.

9Kot navaja, je ob koncu inšpekcijskega postopka po svojem pooblaščencu vložila specificiran in obrazložen stroškovnik za povračilo stroškov, ki so ji nastali zaradi opravljenih odvetniških storitev. V nadaljevanju tožbe tožnica pojasnjuje, zakaj meni, da je upravičena do povračila plačane upravne takse in plačila zamudnih obresti od priznanih stroškov postopka po veljavni OT. Meni tudi, da je brez pravne podlage zahteva inšpekcijskega organa, naj pošlje dokazila o izvedenem plačilu odvetniku.

10Do nepravilne uporabe prava (določb ZUP, Zakona o odvetništvu ter OT) je po njenem mnenju prišlo tudi pri izdaji sklepa v pritožbenem postopku, saj upravni organ ob pravilni razlagi materialnega prava ne bi mogel priti do zaključka, da ima odvetnik pravni interes in aktivno legitimacijo za plačilo odvetniških stroškov.

11V dokaz pravilnosti svojih trditev se tožnica sklicuje na mnenje Odvetniške zbornice Slovenije, ki izhaja iz dopisa št. 16/2023 z dne 11. 1. 2023, v katerem je odvetniška zbornica navedla, da odvetnik v postopku pred sodiščem in pred državnimi organi zmeraj nastopa kot pooblaščenec stranke in v postopku zastopa njene interese in ne svojih interesov. Kot pooblaščenec stranke zato sam v postopku nima samostojnih zahtevkov, temveč se vsi zahtevki nanašajo na stranko, ki ga je pooblastila za zastopanje v postopku. Tudi po drugem odstavku 53. člena ZUP imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Glede na navedeno je po mnenju odvetniške zbornice zahtevo pooblaščenega odvetnika za povračilo stroškov odvetniških storitev treba šteti za zahtevo stranke in ne za samostojno zahtevo odvetnika. Zato mora pristojni upravni organ odločiti o pravici stranke oziroma stranskega udeleženca za povračilo stroškov in ne o pravici odvetnika.

12Kot navaja tožnica, je tako le stranka upravičena od sodišča ali drugega pristojnega organa zahtevati povračilo stroškov postopka in ne njen odvetnik, ki je v pogodbenem odnosu s stranko, katere zastopanje je prevzel, in za katero od sodišča ali drugega organa lahko tudi zahteva povračilo stroškov.

13Do nepravilne uporabe prava je po mnenju tožnice prišlo tudi pri zapisu pravnega pouka v drugostopenjskem sklepu, v katerem je zapisano, da je upravni spor dovoljen zoper sklep, izdan na drugi stopnji. Kot navaja, je postala s sklepom o zavrženju njene pritožbe odločitev organa na prvi stopnji dokončna, kar pa ne pomeni, da predstavlja sklep o zavrženju odločitev o njeni pravici oziroma pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), ki bi jo bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

14Zato tožnica sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in odpravi sklep Inšpektorata RS za infrastrukturo, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, št. 06152-166/2021-42 z dne 28. 9. 2022 ter s sodbo samo odloči o stvari. Podredno pa predlaga, da potem, ko tožbi ugodi in odpravi izpodbijani akt, vrne zadevo organu na prvi stopnji v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Navedbe iz odgovora na tožbo:

15V odgovoru na tožbo toženka prereka tožbene očitke ter vztraja pri svojem stališču, ki je razvidno iz obrazložitve sklepa o zavrženju pritožbe.

Nadaljnje navedbe tožnice:

16V vlogi z dne 1. 3. 2023 tožnica sodišče obvešča, da je pri pisanju čistopisa tožbe izpadel odstavek tožbene naracije in del tožbenega zahtevka, zaradi česar sodišču prilaga nova izvoda popravljene tožbe, v kateri se sklicuje na novejšo sodno prakso, v skladu s katero lahko stranka v upravnem sporu izpodbija tudi sklep o zavrženju pritožbe. Sodišču zato predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in odpravi sklep Ministrstva za infrastrukturo št. 360-109/2021/5-02411851 z dne 18. 11. 2022 in vrne zadevo v ponovno odločanje, podrejeno pa predlaga, da sodišče po izvedenem postopku tožbi ugodi in odpravi sklep Inšpektorata RS za infrastrukturo, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, št. 06152-166/2021-42 z dne 28. 9. 2022 in s sodbo samo odloči o stvari oziroma po odpravi prvostopenjskega sklepa vrne zadevo organu na prvi stopnji v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV.

17V prvi pripravljalni vlogi z dne 12. 4. 2023 tožnica vztraja pri tožbenih navedbah in pri tožbenem zahtevku, zahteva pa tudi, da sodišče toženki naloži povračilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišču predlaga, da o tožbi odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank, torej brez glavne obravnave.

Sodna presoja:

K točki I izreka:

18Tožba je utemeljena.

19V tožbi je tožnica kot izpodbijani akt navedla sklep o odmeri stroškov št. 06152-166/2021-42, ki ga je dne 28. 9. 2022 izdal Inšpektorat RS za infrastrukturo, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, za katerega je predlagala, da ga sodišče odpravi, ker je bilo z njim po njenem mnenju napačno odločeno o višini stroškov, ki so ji nastali v inšpekcijskem postopku, v katerem je nastopala v vlogi stranske udeleženke. Ker pa je pritožbeni organ pritožbo zoper navedeni sklep zavrgel, ker je presodil, da jo je vložila tožnica kot neupravičena oseba, o pritožbi zoper sklep o odmeri stroškov ni bilo odločeno po vsebini, kar pomeni, da je sklep o priznanju stroškov postal dokončen le formalno, ne pa tudi materialno (to je po vsebini). Prvostopenjski akt postane materialno dokončen le v primeru, ko je pritožba, vložena zoper njega, kot neutemeljena zavrnjena in je torej z njim dokončno odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. V primeru, kakršen je obravnavani, ko drugostopenjski upravni organ zaradi zavrženja pritožbe ni vsebinsko presojal pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskega akta, pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. Zoper upravni akt, izdan v upravnem postopku na prvi stopnji, zato tožbe v upravnem sporu ni mogoče vložiti, dokler stranka s tožbo uspešno ne izpodbije procesnih ovir za vsebinsko obravnavo njene pritožbe oziroma dokler v postopku pred sodiščem ne doseže odprave sklepa o zavrženju njene pritožbe.¹

20Predmet sodne presoje je tako v obravnavani zadevi lahko le sklep št. 360-109/2021/5-02411851 z dne 18. 11. 2022, s katerim je ministrstvo iz procesnih razlogov zavrglo pritožbo, ki jo je tožnica vložila zoper sklep o priznanju stroškov inšpekcijskega postopka. Ta sklep je tožnica v vlogi z dne 1. 3. 2023 (s katero je popravila tožbeni predlog) pravilno navedla kot izpodbijani akt v tem upravnem sporu in primarno tudi predlagala njegovo odpravo.

21Pritožbeni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničino pritožbo, ker je mnenja, da tožnica do vložitve pritožbe ni upravičena, saj s sklepom, izdanim v postopku na prvi stopnji, stroški postopka niso bili priznani njej, temveč njenemu pooblaščencu, to je odvetniku, ki jo je zastopal v inšpekcijskem postopku in ki je stroške tudi priglasil.

22Med strankama ni spora o tem, da je bil tožnici v inšpekcijskem postopku nadzora obračuna stroškov toplote za ogrevanje v večstanovanjski hiši na naslovu ... priznan status stranske udeleženke in da jo je v postopku zastopal odvetnik A. A., ki je ob zaključku postopka, v katerem je tožnica uspela, vložil zahtevek za povrnitev stroškov pravnega zastopanja (za opravljene storitve odvetnika). Prav tako ni spora o tem, da je pritožbo zoper sklep o stroških vložila tožnica, in sicer po svojem pooblaščenem odvetniku, A. A. Njena pritožba pa je bila z izpodbijanim sklepom zavržena, ker tožnica po mnenju ministrstva glede na vsebino izreka sklepa o priznanju stroškov, pritožbe ni upravičena vložiti.

23Za odločitev v tem upravnem sporu je tako ključno vprašanje, kdo je po zakonu upravičena oseba, ki lahko s pritožbo v upravnem postopku izpodbija izdani sklep o priznanju stroškov: tožnica kot stranska udeleženka v inšpekcijskem postopku, v katerem so nastali stroški, ali njen odvetnik, ki jo je v tem postopku zastopal in tudi vložil zahtevek za priznanje stroškov.

24Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je ministrstvo pritožbo tožnice zavrglo na podlagi ugotovitve, da je organ na prvi stopnji priglašene stroške priznal odvetniku (pooblaščencu stranske udeleženke) in ne stranski udeleženki, ki jo je odvetnik zastopal v postopku. Na podlagi navedene ugotovitve je ministrstvo zaključilo, da je do povračila stroškov upravičen le odvetnik, ki je zato tudi edini aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper navedeni stroškovni sklep.

25Pravila v zvezi s povračilom nastalih stroškov upravnega postopka ureja ZUP v X. poglavju, ki določa merila za povračilo stroškov (glede na način začetka postopka in uspeh stranke v postopku), določa pa tudi osebe, ki so do povračila stroškov upravičene. Glede stranskega udeleženca zakon določa, da v primeru, če s svojim zahtevkom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov (prvi odstavek 114. člena ZUP).

26Po zakonu je torej do povračila stroškov (vključno s stroški pravnega zastopanja, ki sodijo med t.i. posebne stroške postopka²) upravičen tudi stranski udeleženec, ki je v tuj postopek vstopil zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, a le pod pogojem, da je v tem postopku s svojim zahtevkom tudi uspel. ZUP namreč v prvem odstavku 114. člena pravico stranskega udeleženca do povračila stroškov (in s tem dolžnost organa, ki je po uradni dolžnosti začel postopek, do povračila stroškov) veže na uspeh v postopku, pri čemer kot merilo tega uspeha izrecno predpisuje uspeh z zahtevkom. Za pravilno in zakonito odločitev o tem, ali oziroma v kakšni meri gre stranskemu udeležencu povračilo stroškov postopka, je torej treba jasno in nedvoumno opredeliti, kakšen je bil njegov zahtevek in ali je z zahtevkom stranski udeleženec tudi uspel.³ Če se je postopek na prvi stopnji začel po uradni dolžnosti, nosi stroške postopka organ ali stranka, zoper katero se je vodil postopek, odvisno od zaključka postopka - če se je ta končal za stranko ugodno, nosi stroške organ, sicer jih nosi stranka.⁴

27Pravico do priznanja stroškov upravnega postopka, ki pod pogoji, določenimi v zakonu, pripada stranki ali stranskemu udeležencu, upravičenec do povračila stroškov uveljavlja od upravnega organa v posebnem stroškovnem zahtevku (prvi odstavek 116. člena ZUP), ki ga vloži bodisi sam bodisi po svojem pooblaščencu, dejanja katerega imajo po drugem odstavku 53. člena ZUP, ki jih opravi za pooblastitelja v mejah danega pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka oziroma stranski udeleženec sam.

28Sklep, s katerim upravni organ odloči o zahtevanem povračilu stroškov, se mora zato zmeraj glasiti na stranko oziroma stranskega udeleženca kot upravičenca do povračila stroškov, kar velja tudi v primeru, ko zahtevek za povračilo stroškov v imenu stranke vloži njen pooblaščenec, ki v postopku s svojimi dejanju ne zavezuje sebe in ne pridobiva pravic zase, pač pa le za svojega pooblastitelja.

29Zato v obravnavanem primeru odvetnik A. A. kot pooblaščenec tožnice v upravnem postopku z vložitvijo zahtevka za povračilo odvetniških stroškov, ki so tožnici nastali v upravnem postopku na prvi stopnji, ni deloval v svojem imenu pač pa izključno v imenu tožnice, ki je pod pogoji, določenimi v ZUP, kot stranska udeleženka edina lahko upravičena do povračila zahtevanih stroškov - in ne njen pooblaščeni odvetnik, ki je v njenem imenu vložil zahtevo.

30Kot upravičenki do povračila stroškov zakon tožnici priznava tudi pravovarstveni interes oziroma aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe v upravnem postopku, v kolikor meni, da ji s sklepom organ na prvi stopnji priglašenih stroškov (vključno z zahtevanimi zamudnimi obrestmi) neupravičeno ni priznal (v celoti).

31Tožnici kot stranski udeleženki v inšpekcijskem postopku na prvi stopnji aktivne legitimacije za vložitev pritožbe zoper stroškovni sklep ne more odvzeti niti nepravilno oblikovan izrek sklepa o priznanju stroškov, s katerim je organ na prvi stopnji v nasprotju z zakonom stroške pravnega zastopanja namesto tožnici priznal njenemu pooblaščencu, odvetniku A. A., kar predstavlja po presoji sodišča bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

32Pritožbeni organ tudi nima prav, ko v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je za presojo vprašanja, katera oseba je v obravnavani zadevi upravičena vložiti pritožbo, ključen le izrek sklepa o priznanju stroškov in da se mu do vprašanja, ali bi morali biti stroški priznani stranski udeleženki, ni bilo treba opredeliti, ker pritožnica sklepa v tem delu ni izpodbijala. Za priznanje aktivne legitimacije za vložitev pritožbe namreč ni ključno, ali je stranka, ki je vložila pritožbo, v pritožbi uveljavljala navedeno kršitev pravil postopka ali ne. Pritožbeni organ je namreč že po zakonu dolžan sam (ne glede na pritožbene očitke) med drugim preizkusiti tudi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka (drugi odstavek 247. člena ZUP). Očitno napačna navedba upravičenca do povračila stroškov v izreku sklepa o priznanju stroškov glede na določbe procesne zakonodaje nedvomno predstavlja bistveno kršitev postopkovnih pravil, na katero bi moral pritožbeni organ, ki je vezan na zakon, paziti po uradni dolžnosti.⁵

33Glede na opisano kršitev pravil upravnega postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo na podlagi četrtega odstavka istega člena zakona ministrstvu v ponovni postopek, v katerem bo ministrstvo moralo tožnici priznati aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe, kar pomeni, da bo o njeni pritožbi moralo odločiti po vsebini (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

34Sodišče je o tožbi odločilo brez opravljene glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt zaradi postopkovnih kršitev na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

35Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: pravilnik) in ne po Odvetniški tarifi, kot je stroške priglasila tožnica. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnica, ki jo je v postopku zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena izven glavne obravnave, upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z 22 % DDV (62,70 EUR) naložilo v plačilo toženki.

36Sodišče pa tožnici po 4. členu pravilnika ni priznalo priglašenih stroškov prve pripravljalne vloge z dne 12. 4. 2023, saj v njej tožnica na navedbe toženke v odgovoru na tožbo ni odgovorila obrazloženo po vsebini, niti ni v njej navedla ničesar, kar ni navedla že pred tem v tožbi.

37Stroške, odmerjene v skupni višini 347,70 EUR, je dolžna tožnici povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.

38V presežku nad priznanim zneskom je sodišče zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.

39Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ Sklep o zavrženju pritožbe je eden od sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj je bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan - tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 241/2015 z dne 18. 1. 2017.
² Polonca Kovač, Erik Kerševan in ostali: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga, Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, maj 2020, stran 694.
³ Glej npr. sodbi Upravnega sodišča RS I U 59/2016 z dne 22. 12. 2016 in III U 236/2018 z dne 21. 1. 2021.
⁴ Polonca Kovač, Erik Kerševan in ostali: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 1. knjiga, Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, maj 2020, stran 706. Upravni organ, ki odloča o povračilu priglašnih stroškov, mora v obrazložitvi sklepa pojasniti, katera stranka (če gre za upravni postopek, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi) je v postopku uspela in pojasniti, v čem se kaže njen uspeh - tako Upravno sodišče RS v sodbi I U 59/2016 z dne 22. 12. 2016.
⁵ Upravni organ veže načelo zakonitosti (prvi odstavek 6. člena ZUP), v skladu s katerim mora organ pri odločanju v upravnem postopku upoštevati med drugim tudi določbe zakona, ki določajo upravičene osebe do povračila stroškov postopka.