VSL Sklep III Cp 424/2025

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Predlagatelj je na Okrajno sodišče v Ljubljani vložil predlog za izvedbo samostojnega dokaznega postopka z izvedencem, ki naj ugotovi večvrednost nepremičnine, last nasprotne udeleženke, v katero sta stranki v času njune zakonske zveze vlagali skupno premoženje. Sodišče prve stopnje je njegov predlog vročilo nasprotni udeleženki, ki se je strinjala s postavitvijo sodnega izvedenca za gradbeništvo in trditvam predlagatelja ni konkretno nasprotovala. S sklepom 6. 9. 2022 je določilo sodnega izvedenca cenilca gradbene stroke A. A. Izvedenec je 7. 8. 2023 izdelal cenitveno poročilo. Predlagatelj je nanj podal pripombo, da izvedenec pri opravljenem delu v zvezi z vrednostjo nepremičnine ni upošteval dokupljenega zemljišča v izmeri 70 m2, ki sodi v sklop nepremičnine in da bi to moral pri cenitvi ustrezno ovrednotiti. Nasprotna udeleženka je prav tako podala v zvezi s cenitvenim poročilom določene pripombe.¹ Sodišče je nato s sklepom z dne 26. 4. 2024 izvedencu gradbene stroke naložilo, naj v sklopu svoje naloge dopolni mnenje s tem, da se opredeli do pripombe predlagatelja. Zoper sklep je nasprotna udeleženka dne 21. 5. 2024 podala obširno pritožbo, v kateri je očitala nepravilnost pravnega pouka in navajala, da bi moralo sodišče upoštevati tudi njene pripombe na cenitveno poročilo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 28. 6. 2024 zavrglo pritožbo nasprotne udeleženke z dne 21. 5. 2024.

2Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.² Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep. Meni, da je bil v sklepu z dne 26. 4. 2024 podan napačen pravni pouk. Zato je napačen tudi izpodbijani sklep. Izpostavlja namen samostojnega dokaznega postopka z izvedencem, ki je bil v pravni red uveden z novelo ZPP-E. Sklicujoč se na uvodna pojasnila novele ZPP-E opozarja, da se praviloma novi izvedenec v pravdi, ki lahko sledi, ne določi. Iz predloga novele ZPP-E št. 007-653/2013 z dne 30. 11. 2016 je razvidno, da zavarovanje dokazov nima istega namena kot predpravdna izvedba dokaza z izvedencem. Sodišče prve stopnje se zmotno sklicuje na določbo 6. odst. 267. člena ZPP. Ta določa dva primera, kdaj posebne pritožbe ni. Sklep z dne 26. 4. 2024 ni sklep, zoper katerega bi bila vložitev pritožbe izključena, saj ni sklep, s katerim bi sodišče ugodilo predlogu za zavarovanje dokazov, kot tudi ne sklep, s katerim je sodišče odločilo, da se začne izvedba dokazov, še preden se je sklep vročil nasprotniku.

Nasprotna udeleženka ponovno opozarja na nepravilno in nezakonito ravnanje sodišča. Izvedencu bi moralo naložiti dopolnitev poročila v zvezi z njenimi pripombami nanj. Izvedenstvo v predmetnem postopku ni enako postopku zavarovanja dokazov, temveč je enako izvedenstvu v okviru pravde, saj ima moč pravega izvedenskega mnenja. Zato mora sodišče ugotavljati dejansko stanje, pridobivati informacije in izvajati dokaze, predvsem pa dati vsaki stranki možnost pravice do izjave, ki se nanaša tudi na dokazni postopek. Zmotno je stališče sodišča, da se v postopku zavarovanja dokazov dokazi le izvajajo in da bo udeleženka svoj prav lahko dokazovala v pravdnem postopku. Skladno s 3. odst. 268.a člena ZPP lahko sodišče le pod pogoji iz 254. člena zakona postavi istega ali novega izvedenca, če je bil dokaz z izvedencem izveden skladno s tem členom. Postavitev izvedenca, izvajanje dokazov in ugotavljanje spornih dejstev bo v pravdnem postopku dopustno in mogoče le izjemoma. To pomeni, da je treba dejansko stanje nujno raziskati v obravnavanem postopku, z upoštevanjem vseh pravnih ukrepov. Sodišče je stranki pozvalo na podajo pripomb na cenilno poročilo, potem pa izvedencu ni naložilo, da se do njenih pripomb opredeli, temveč le do pripomb predlagatelja.

3Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi gre za poseben postopek - samostojni dokazni postopek z izvedencem, ki je bil v pravni red vključen z novelo ZPP-E (v letu 2017) in je uvrščen v devetnajsto poglavje z naslovom Zavarovanje dokazov. Sodišče prve stopnje je skladno z 268.a členom ZPP³ s sklepom z dne 6. 9. 2024 za izvedenca gradbene stroke imenovalo A. A., da izdela izvid in mnenje glede večvrednosti stvari (nepremičnine).

6Za odločitev o presoji o (ne)pravilnosti izpodbijanega sklepa je odločilen odgovor na vprašanje, ali ima nasprotna udeleženka pravico do pritožbe zoper sklep z dne 26. 4. 2024, s katerim je sodišče prve stopnje naložilo izvedencu dopolnilno nalogo, da se opredeli do pripombe predlagatelja, da ni upošteval 70 m² dokupljenega zemljišča. V pravnem pouku je zapisalo, da zoper sklep ni pritožbe.

7Pritožnica neutemeljeno vztraja na stališču, da je takšen pravni pouk napačen, ker da ima pravico do pritožbe zoper sklep z dne 26. 4. 2024.

8Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ZPP v 2. odst. 268.a člen določa, da se glede vprašanj, ki v tem členu niso urejena, smiselno uporabljajo določbe 265. do 268. člena in določba 167. člena tega zakona. Smiselna uporaba določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. V 6. odst. 267. člena ZPP je določeno, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep, s katerim se odloči, da se začne izvedba dokazov, še preden se sklep vroči nasprotniku, ni pritožbe. Ob smiselni uporabi določbe je sklep, s katerim je bil pred pravdo imenovan izvedenec, treba šteti kot sklep, s katerim je ugodeno predlogu. Enako velja za sklep z dne 26. 4. 2024, s katerim je sodišče prve stopnje naložilo izvedencu dopolnilno nalogo (sicer v okviru predhodno podanih opozoril predlagatelja tega postopka), saj gre za sklep, ki je neposredno povezan s sklepom z dne 6 .9. 2022 in predstavljata sklepa celoto. Torej je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da po določilu šestega odstavka 267. člena ZPP nasprotna udeleženka zoper sklep z dne 26. 4. 2024 nima pritožbe.

9Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da gre za sklep procesnega vodstva, zoper tovrsten sklep pa je pritožba izrecno izključena tudi po splošnih določbah (prim. 329. člen ZPP in 363. člen ZPP). Sklepi o določitvi izvedenca ter sklepi o dopolnilni nalogi izvedenca spadajo med sklepe, za katere velja izjema od pravila, da je zoper sklep dovoljena pritožba (363. člen ZPP). Bistvena značilnost teh sklepov je, da se z njimi ne more poslabšati položaj stranke v postopku. Sodišče na svoj sklep procesnega vodstva ni vezano.

10Vprašanje, ali bi moralo sodišče prve stopnje tudi pripombe nasprotne stranke posredovati izvedencu v dopolnitev, ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa. Namen predpravdnega postopka z izvedencem je pridobivanje informacij v obliki izvedenskega mnenja, če lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu.⁴ Drugače kot v rednem pravdnem postopku sodišče v tem postopku nestrinjanja z izvedenskim mnenjem ne presoja v okviru dokazne ocene. Dokazno oceno naredi sodišče v primeru kasnejšega pravdnega postopka. V pravdnem postopku pod pogoji iz 254. člena ZPP postavi istega ali novega izvedenca (tretji odstavek 268.a člena ZPP).⁵ Lahko pa izvedencu na podlagi pripomb udeležencev pred morebitno pravdo naloži dopolnitev izvedenskega mnenja. Predlagatelj s postavitvijo izvedenca stremi k temu, da bi izvedba dokaza prispevala k razrešitvi premoženjskih razmerij med bivšima zakoncema in morebitni preprečitvi sprožitve pravde. Pri tem pa ne more biti nasprotna stranka izključena iz postavljanja (dodatnih) vprašanj izvedencu, saj lahko ugotovitve izvedenca, ki služijo izognitvi pravnemu sporu, izhajajo iz različnih (ključnih) izhodišč, ki jih zatrjujeta stranki. Sodišče prve stopnje torej lahko v dopolnitev izvedencu pošlje tudi (posamezne relevantne) pripombe oz. izhodišča nasprotne stranke, če in v kolikor lahko pripomorejo k izognitvi pravnemu sporu. Vsebina udeleženkinih pripomb na cenitveno poročilo nakazuje, da bi lahko izvedenec v določenem obsegu dopolnil poročilo, izhajajoč iz dejanskih predpostavk oz. izhodišč, kot jih navajata stranki (čeprav so te med strankama sporne in jih v tem postopku sodišče dokazno ne presoja). Dokaz z izvedencem, izveden v luči 268a. člena ZPP pred pravdo, je pravi dokaz, ki ga je mogoče uporabiti v poznejši pravdi. Novega izvedenca v pravdi se praviloma ne postavi, je pa izvedenca mogoče zaslišati.⁶ Če je predpravdni izvid izvedenca nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami, se te pomanjkljivosti v prvi vrsti odpravijo z zaslišanjem izvedenca v pravdi. Če se z novim zaslišanjem izvedenca pomanjkljivosti ne odpravijo, se lahko zahteva mnenje drugega izvedenca (3. odst. 268.a člena v zvezi z 2. in 3. odst. 254. člena ZPP).

11Po obrazloženem nasprotna udeleženka zoper sklep z dne 26. 4. 2024 nima pritožbe in je bila pritožba z dne 21. 5. 2024 pravilno zavržena kot nedovoljena (1. odst. 365. člena ZPP). Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu z 2. odst. 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

12Nasprotna udeleženka zaradi neuspeha s pritožbo sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena in 1. odst. 154. člena ZPP).

¹ V smeri napačne uporabe časovne komponente - z utemeljevanjem, da je prišlo do razpada življenjske skupnosti že prej, jeseni 2017, in ne z odhodom predlagatelja iz skupnega doma v letu 2021; da ocena vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj strank ni opravljena na pravi datum; da je izvedenec napačno uporabil in izmeril površine objekta; da primerljivi primeri cenitev nepremičnin niso uporabljivi, da metoda in postopek ocenjevanja nepremičnine nista pravilna.
² Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
³ Po prvem odstavku 268.a člena ZPP lahko sodišče pred pravdo na predlog stranke izvedencu naloži izdelavo izvida in mnenja, če lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu, in sicer da izvedenec ugotovi: - stanje osebe oziroma stanje ali vrednost stvari, - vzrok škode oziroma napak stvari, - ukrepe za odpravo škode oziroma napak stvari.
⁴ Gre za drugačen namen kot pri postopku zavarovanja dokazov, ko je namen v izvedbi tistih dokazov, glede katerih obstaja utemeljena bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti ali bo njihova izvedba pozneje otežena (1. odst. 265. člena ZPP), in se ta postopek lahko predlaga pred ali med pravdo ali drugim postopkom.
⁵ ZPP z novelo ZPP-E, uvodna pojasnila, GV Založba 2017, str. 94.
⁶ Glej: Poročevalec DZ, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), redni postopek, EPA 1650-VII (predlog eva: 2013-2030-0093prva obravnava), z dne 2. 12. 2016, str. 174, 175; kot tudi ZPP z novelo ZPP-E z uvodnimi pojasnili, GV Založba 2017, str. 94.