268. člen ZPP

Splošno znano dejstvo je, da banka fizični osebi podatkov o računih druge fizične osebe (mutatis mutandis to velja tudi za KDD in vrednostne papirje) ne bo izročila. Stranka v položaju, kot je tožnikov, nima drugih možnosti, kot da predlaga pridobitev teh podatkov v sodnem postopku. Odrekanje takšne možnosti bi neutemeljeno in pretirano poseglo v predlagateljevo pravico do sodnega varstva, ki med drugim vsebuje tudi pravico, da je sodno varstvo dejansko učinkovito.

Smiselna uporaba določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. V šestem odstavku 267. člena ZPP je določeno, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep, s katerim se odloči, da se začne izvedba dokazov, še preden se sklep vroči nasprotniku, ni pritožbe. Ob smiselni uporabi določbe je sklep, s katerim je bil pred pravdo imenovan izvedenec, treba šteti kot sklep, s katerim je ugodeno predlogu.

ZPPSL v drugem odstavku 80. člena določa, da stečajni upravitelj odgovarja vsakemu udeležencu v stečajnem postopku za škodo, ki mu jo prizadene namenoma ali iz hude malomarnosti. Stečajni zakon daje stečajnemu upravitelju vrsto pristojnosti, zato je pomembno, da lahko z uveljavljanjem njegove odškodninske odgovornosti zaščitijo svoje interese vsi tisti, katerih pravni položaj je lahko zaradi posebne vloge stečajnega upravitelja prizadet. Zakon pojma udeleženca stečajnega postopka izrecno ne opredeljuje, Vrhovno sodišče pa je že zavzelo stališče, da so udeleženci v stečajnem postopku v smislu drugega odstavka 80. člena ZPPSL ne samo upniki stečajnega dolžnika, temveč tudi stečajni dolžnik. Ugovorom pasivne legitimacije ne bi bil utemeljen, saj iz določbe 1. člena Zakona o odvetništvu izhaja, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Da so zasebniki izhaja iz sedmega odstavka 7. člena ZFPPIPP. O vprašanju, ali odvetnik sodi v krog oseb, zaradi katerih je (na podlagi personalnega kriterija iz določb ZPP, ki urejajo veljavnost pravil o postopku v gospodarskih sporih), posamezni pravdni postopek opredelj

Kadar sodišče izvedeniško delo zaupa strokovni instituciji, ki nima statusa sodnega izvedenca, zanjo ne veljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Izvedenčeva pravica do plačila za opravljeno delo se v takem primeru presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Predlagatelj, ki predlaga zavarovanje dokazov, nosi stroške tega postopka, vključno s stroški sodelovanja nasprotne stranke. Vsaj začasno mu jih mora povrniti. Če jih priglasi (v kasnejši) pravdi, v kateri uspe, pa jih lahko dobi povrnjene.

Zavarovalnine in dnevna nadomestila, ki jih je toženec pridobil iz naslova nezgodnega zavarovanja ob nastopu zavarovalnega primera, ne sodijo v skupno premoženje ne glede na to, da so bile premije za ta zavarovanja plačane iz skupnih oziroma tožničinih sredstev. Na pomanjkljivo materialno procesno vodstvo se lahko sklicuje le stranka, ki je opustila navedbo odločilnega dejstva, pri tem pa ji ni mogoče očitati skrajne neskrbnosti pri opustitvi navedb. Kadar zakonec z enostranskim razpolaganjem odtuji predmet skupnega premoženja, sodi namesto stvari v skupno premoženje denarni znesek, pridobljen s prodajo stvari. Če pa je bilo z razpolaganjem oškodovano skupno premoženje (npr., da je bila odsvojitev brezplačna, ali je bila stvar prodana pod tržno ceno), lahko v skupno premoženje sodi še odškodninska terjatev (npr. razlika do vrednosti odtujene stvari). Kadar za vplačilo novih delnic zakonec uporabi sredstva, ki sodijo v skupno premoženje, tudi z dokapitalizacijo pridobljene delnice predstavljajo skupno premoženje, ne glede na vprašanje, ali in koliko starih delnic predstavlja njegovo posebno premoženje.

Pri presoji, ali je podana nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, zadostuje objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokaza. Sklep o zavarovanju dokazov sodišča v nadaljevanju postopka ne veže in ni izvršilni naslov.

1. V primeru prevzema delavca na delo pride do nastanka delovnega razmerja pri novem delodajalcu (prevzemniku) ne glede na podpis pogodbe o zaposlitvi. 2. Če tako določa pogodba o prevzemu delavca na delo, je delodajalec - prevzemnik delavcu dolžan zagotoviti plačila iz naslova nerealiziranih pravic iz delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu.

Delavec zaradi spremebe delovnih mest ne more uspešno uveljavljati razlike v plači med plačo po prej vrednotenem in novo vrednotenem delovnem mestu. V pristojnosti delodajalca je, da opredeli zahtevnost del in pogoje za zasedbo delovnih mest in da ta delovna mesta tudi ustrezno ovrednoti, ob upoštevanju izhodiščnih plač tarifnega razreda, v katerega se takšno delovno mesto razvrsti.

Vračanje z obvestilom o vročitvi (142. člen ZPP) in kasnejša vročitev odraslemu družinskemu članu.

Kršitev zaradi nepravilnega vabljenja stranke na zaslišanje ni našteta med absolutnimi bistvenimi kršitvami v drugem odstavku 354. člena ZPP 1977, temveč je relativnega značaja, se pravi, da jo sodišče upošteva samo tedaj, ko ugotovi, da bi kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP 1977 pa je dovoljena revizija samo tedaj, če jo stori sodišče druge stopnje. Zato bi morala tožena stranka v pritožbi izrecno navesti kršitev postopka, ki je bistvena, a je relativnega značaja. Če stranka v pritožbi take kršitve ne uveljavlja, je sanirana in je v reviziji ni več mogoče uveljavljati.

Kadar je sodišče zaslišalo le eno stranko, druga stranka pa na narok za glavno obravnavo na katerem se je izvedel dokaz z zaslišanjem strank ni bila vabljena osebno, da naj se zasliši, pa to kršitev v pritožbi uveljavlja, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Delavski svet tožene stranke je odločal o razrešitvi tožnika - direktorja na seji, na katero tožnik, ki je bil takrat v staležu bolnih, ni bil vabljen in na njej ni bil prisoten. Pred sejo ni bil vložen predlog za razrešitev direktorja. Strokovna komisija, ki je ugotavljala nepravilnosti pri vodenju podjetja, je izdelala pisno mnenje šele po seji Delavskega sveta. V postopku razrešitve so bile zaradi navedenega kršene temeljne tožnikove procesne pravice: pravica do vabila, pravica do informacije (obvestila) in pravica do izjave (obrambe), zaradi česar so bile kršene določbe Ustave, KVČP, ZPP, ZDR, pa tudi Statuta tožene stranke.

Ker sodišče na glavno obravnavo tožencu, kjer naj bi ga sodišče zaslišalo ni bilo vročeno osebno oziroma tako, kot je določeno v 142. členu ZPP, sodišče pa je na naroku zaslišalo le nasprotno stranko in glavno obravnavo zaključilo, tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 354. člena ZPP.

Odklonitev delovnega naloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti le, če so naloge, ki jih je delavec odklonil, sodile v opis delovnega mesta, na katerega je delavec razporejen, sicer pa odklonitev nalog ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti in zaradi tega delavcu ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.

Čeprav je v nasprotju z določili ZPP o zaslišanju stranke bila na glavni obravnavi zaslišana le ena stranka, to še ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi s členom 264-268 ZPP, če na zaslišanje te stranke sodišče ni oprlo sodbe.

Za vročitev velja v primerih, ko ne gre za izvedbo dokaza z zaslišanjem strank po 268. členu ZPP, stranka pa ima pooblaščenca, specialna določba 138. člena ZPP. Zato z vročitvijo vabila pooblaščencu sodišče tožniku ni vzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem, in s tem torej ni storilo kršitve po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP. Če je eden od prejšnjih zakoncev med trajanjem nepravdnega postopka sklenil kupoprodajno pogodbo po SZ, pogodba zato še ni nična. Njena veljavnost je bila v času sklenitve odvisna od tega, ali bo tisti, ki je stanovanje kupil, postal oziroma ostal imetnik stanovanjske pravice.

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zaslišalo kot stranko le tožnico, v nenavzočnosti toženca, ki na to glavno obravnavo ni bil pravilno vabljen, ravnalo v nasprotju z drugim odstavkom 265. člena v zvezi z 268 čl. ZPP, kar ima pomen absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Zakon o pravdnem postopku določa, da, kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 138. člena). Tako bi bilo v tem primeru dovolj, da bi sodišče vabilo na narok za obravnavanje predloga za obnovo le toženčevega pooblaščenca. Sodišče namreč ni zahtevalo, naj se stranka sama izjavi o dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti, in dokaza z zaslišanjem strank ni predlagala nobena izmed njiju, na naroku za obravnavanje predloga pa se razpravlja le v mejah razlogov, ki so navedeni v predlogu. Tako ni bilo razlogov za osebno vabljenje toženca (drugi odstavek 89. člena in prvi odstavek 268. člena ZPP). Če je navzlic temu vabilo toženca, pa se ta iz kakršnegakoli razloga, tudi tistega, ki ga navaja tožena stranka, naroka ni udeležil, ni bilo zakonitega razloga za njegovo preložitev. Kar zadeva pooblaščenčevo odsotnost, pa velja opozoriti na določbo prvega odstavka 116. člena in 294. člena ZPP, po katerih se narok preloži, če so za to opravičeni razlogi oz. če povabljeni opraviči svoj izostanek. Pogoja sta torej dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek. Toženčev pooblaščenec se je sicer opravičil, ni pa navedel opr

To, da tožnik ni bil sam povabljen na obravnavo, je ugotovljeno, vendar s tem pravila postopka niso bila prekršena, ker se po določbi 138.čl. ZPP sodna pisanja vročajo pooblaščencu stranke, ne stranki sami, če ni v tem zakonu drugače določeno. V 293.čl. ZPP, ki obravnava razpis naroka za glavno obravnavo, o tem ni posebne določbe. 268. člen ZPP, ki ureja vabilo stranki na zaslišanje, pa ima pomen in posledice za dokazni postopek, ne pa za nastop mirovanja.

Ravnanje sodišča, ki stranki ni vabilo na glavno obravnavo z opozorilom, da bo opravljen dokaz z zaslišanjem strank, zaslišalo pa je le došlo stranko in na njeno zaslišanje oprlo sodbo, pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutne narave po 7. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP.