VSL Sklep I Cpg 571/2023

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 7. 2023 (nadalje: izpodbijani sklep) sklenilo:

"I. Zavrne se predlog, ki se glasi:

1Ugotovi se, da zagotovitev delnic nasprotnega udeleženca A., d. d., po menjalnem razmerju, določenem v pogodbi o pripojitvi z dne 13. 12. 2019, ne predstavlja primernega nadomestila za delnice prevzete družbe B., d. d., X.

2Nasprotni udeleženec A., d. d., je dolžan v roku 8 dni predlagatelju C., d. o. o., plačati dodatno denarno doplačilo zaradi izravnave, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

II. Predlagatelj je dolžan v roku 8 dni nasprotnemu udeležencu povrniti stroške tega postopka v višini 5.460,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

III. Predlagatelj je dolžan v roku 8 dni skupnemu zastopniku manjšinskih delničarjev povrniti stroške tega postopka v višini 1.464,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

IV. O založenem predujmu nasprotnega udeleženca za stroške tega postopka v višini 21.000,00 EUR bo sodišče odločilo s posebnim sklepom."

2Zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je vložil predlagatelj pravočasno pritožbo, ki ga izpodbija v celoti. Uveljavlja vse dopustne pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu predlagatelja, nasprotnemu udeležencu pa naloži plačilo stroškov postopka predlagatelja ter skupnega zastopnika manjšinskih delničarjev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do dneva plačila. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3S popravnim sklepom z dne 1. 8. 2023 (nadalje: popravni sklep) je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje popravi tako, da je v II. točki izreka znesek 5.460,00 EUR nadomestilo z zneskom 6.661,20 EUR.

4Predlagatelj je vložil pravočasno pritožbo tudi zoper popravni sklep, ki ga izpodbija v celoti, iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in popravni sklep razveljavi, nasprotnemu udeležencu pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila.

5Nasprotni udeleženec je vložil pravočasen odgovor na pritožbi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi kot neutemeljeni zavrne, predlagatelju pa naloži plačilo stroškov z odgovor na pritožbo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Če zagotovitev delnic prevzemne družbe po menjalnem razmerju, določenem v pogodbi o pripojitvi, ali morebitna denarna doplačila, določena v pogodbi o pripojitvi, niso primerno nadomestilo za delnice prevzete družbe, lahko vsak delničar družbe, ki je bila udeležena pri pripojitvi, od prevzemne družbe zahteva dodatno denarno doplačilo zaradi izravnave (prvi odstavek 605. člena Zakona o gospodarskih družbah; ZGD-1). Pravico iz prejšnjega odstavka uveljavlja delničar s predlogom za sodni preizkus menjalnega razmerja (drugi odstavek 605. člena ZGD-1). Sodišče lahko pridobi mnenje poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: poravnalni odbor) in ga mora pridobiti, če to zahteva kateri od udeležencev postopka. Poravnalni odbor mora mnenje predložiti brez nepotrebnega odlašanja. Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 609. člena ZGD-1). Poravnalni odbor lahko pred predložitvijo svojega mnenja pritegne zunanje izvedence in naroči pripravo izvedenskih mnenj; s tem povezani stroški so stroški postopka (šesti odstavek 609. člena ZGD-1).

8Zakon o gospodarskih družbah je v postopek sodnega preizkušanja menjalnega razmerja vključil poravnalni odbor kot poseben pravni institut. Položaj poravnalnega odbora je zasnovan tako, da ima pomen posebnega telesa, sestavljenega iz kvalificiranih strokovnjakov s področja prava, računovodstva, financ ali revizije (drugi odstavek 615. člena ZGD-1), ki naj bi s svojo strokovno ekspertizo in izkušnjami pomagali in svetovali sodniku pri odločanju. Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje ZPP. Poravnalni odbor zato ne izdela izvedenskega mnenja (sestavljenega iz izvida in mnenja), temveč poda le strokovno stališče v smislu vrednotenja ekonomskih razmerij v zvezi s predmetom obravnavanja. Ugotovitve, ki jih poravnalni odbor strne v svojem mnenju, so za sodišče in udeležence postopka nezavezujoče. Podvržene so dokazni oceni sodišča. Moč poravnalnega odbora je torej predvsem v njegovi strokovni avtoriteti. Spor naj se čim prej konča z za vse udeležence sprejemljivim kompromisom in čim nižjimi stroški.¹ Pri preizkusu primernosti denarne odpravnine (enako pri preizkusu primernosti menjalnega razmerja - dodala M. J.), gre za izrazito strokovna vprašanja, ki so le v omejenem obsegu pravna, večinoma pa ekonomska, finančna in računovodska. Na slednja odgovarja mnenje poravnalnega odbora, ki je resda predmet dokazne ocene sodišča, vendar v okviru te ocene sodišče preverja, ali je mnenje popolno, logično in transparentno.² Njegovo mnenje je podvrženo prosti presoji dokazov in pripombam udeležencev postopka.³

9Vsebina mnenja poravnalnega odbora v zakonskih določbah ni natančneje opredeljena. Iz umestitve tega pravnega instituta v okvir ureditve statusnega preoblikovanja družb pa je mogoče sklepati, kakšna mora biti vsebina mnenja. Mnenje poravnalnega odbora mora obsegati zlasti: (1) mnenje o tem, ali je bilo menjalno razmerje, določeno v pogodbi o pripojitvi primerno; če poravnali odbor oceni, da menjalno razmerje ni bilo primerno, še (2) mnenje o tem, kakšno menjalno razmerje bi bilo primerno ter (3) mnenje o tem, kakšna je primerna višina dodatnega denarnega doplačila. Poravnalni odbor mora zato v mnenju o primerno določenem menjalnem razmerju obrazložiti okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri pravilni določitvi primernega menjalnega razmerja, zlasti pa: (1) ali so bile za določitev ekonomske vrednosti prevzete in prevzemne družbe uporabljene metode, ki so primerne za ta namen, (2) ali so bile metode pravilno uporabljene ter (3) ali je bilo na podlagi (pravilno ocenjene) ekonomske vrednosti prevzete in prevzemne družbe pravilno določeno (izračunano) menjalno razmerje.⁴

10V konkretnem primeru je predlagatelj v predlogu za sodni preizkus menjalnega razmerja sodišču predlagal, da pridobi mnenje poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja. Kot bistveno je v postopku trdil, da pri ocenjevanju vrednosti pri pripojitvi udeleženih družb v postopku pripojitve ni bila uporabljena primerna metoda. Ocenjevalec vrednosti podjetij D. D. je uporabil metodo diskontiranih denarnih tokov, ki sicer res predstavlja eno izmed splošno uveljavljenih in pogosto uporabljenih metod, ne pa tudi najprimernejše metode za oceno vrednosti delnic pri pripojitvi udeleženih družb v tem primeru. Menil je, da je metoda diskontiranih denarnih tokov navadno primerna za ocenjevanje družb, ki so usmerjene izrazito storitveno, niso pa lastnice premoženja večje vrednosti. Družba B. je bila zaradi slabega izkoristka kapacitet specifična družba s podpovprečnimi donosi, hkrati pa je veljala za največjega ponudnika hotelskih storitev na slovenski obali ter je imela v lasti ogromno število nepremičnin večje vrednosti. To velja še toliko bolj za nasprotnega udeleženca, ki predstavlja največjo slovensko turistično družbo in ima v lasti hotelske, apartmajske, termalne in druge turistične komplekse po celotni Sloveniji. Razpolaga torej s premoženjem izrazito visoke vrednosti. Menil je, da bi bila zato v konkretnem primeru veliko bolj primerna metoda ocene neto vrednosti sredstev družbe.⁵

11Nasprotni udeleženec je plačal predujem za stroške poravnalnega odbora v znesku 15.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 6. 10. 2021 sklenilo, da bo pridobilo strokovno mnenje poravnalnega odbora, ki mora v roku 90 dni pripraviti strokovno mnenje o vrednosti delnice prevzete družbe na dan 30. 6. 2019 in preračun menjalnega razmerja. Poravnalni odbor v danem roku mnenja sodišču ni predložil, kot tudi ne po nadaljnjih pozivih sodišča (dopisi z dne 4. 2. 2022, 17. 3. 2022, 21. 4. 2022, 20. 6. 2022 ter 20. 7. 2022). Poravnalni odbor je nato v elektronskem sporočilu z dne 24. 7. 2022 predlagal, da sodišče nasprotnemu udeležencu na podlagi pridobljene ponudbe za izdelavo oceno vrednosti udeleženih družb naloži še založitev predujma za plačilo izvedenca v znesku 29.185,00 EUR + DDV, skupno 35.605,70 EUR. Iz priložene ponudbe za izdelavo cenitve je bilo razvidno, da namerava poravnalni odbor v postopek pritegniti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin za pripravo ocene vrednosti nepremičnin (hotelov) v lasti obeh družb ter pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij za pripravo ocene vrednosti obeh družb, obe na dan 28. 2. 2020.

12Nasprotni udeleženec je predlogu v celoti nasprotoval. Opozoril je, da je nepotrebna pritegnitev zunanjih izvedencev oziroma cenilcev v obsegu in na način kot izhaja iz priložene ponudbe ter da bi morala biti ocena vrednosti pripravljena na dan 30. 6. 2019, saj je to dan obračuna pripojitve po pogodbi o pripojitvi. Nasprotni udeleženec je nasprotoval stališču poravnalnega odbora, da je treba za določitev vrednosti obeh pri pripojitvi udeleženih družb predhodno oceniti vrednost vseh njunih nepremičnin. Po pozivu sodišča v sklepu z dne 19. 10. 2022, da naj poravnalni odbor popravi datum cenitve, hkrati pa predstavi razloge za pritegnitev zunanjih izvedencev oziroma cenilcev, je poravnalni odbor v dopisu z dne 21. 10. 2022 navedel, da je presodil, da je za izdelavo strokovno utemeljenega in pravno doslednega mnenja nujno potrebna cenitev premoženja tako prevzemne kot prevzete družbe ter da je za presojo primernosti menjalnega razmerja merodajen dan skupščine tiste družbe, ki je zasedala zadnja. Sodišče prve stopnje je poravnalni odbor dne 16. 11. 2022 pozvalo na vrnitev spisa ter samo nadaljevalo s postopkom.

13Iz povzetega poteka postopka je torej razvidno, da je nasprotni udeleženec (prevzemna družba) zagotovil predujem za kritje stroškov za delo poravnalnega odbora ter da je sodišče prve stopnje na zahtevo predlagatelja postavilo poravnalni odbor. Poravnalni odbor mnenja v danem roku (niti kasneje) ni izdelal, saj je zavzel stališče, da mora pred izdelavo mnenja v postopek pritegniti zunanja izvedenca. Nasprotni udeleženec, ki predhodno krije stroške postopka, je njuni pritegnitvi v postopek nasprotoval, oziroma je nasprotoval predvidenemu načinu in obsegu njunega dela. Sodišče prve stopnje je poravnalni odbor s sklepom pozvalo, da pojasni razloge, zakaj je pritegnitev zunanjih izvedencev potrebna, kljub temu pa vsebinski razlogi iz odgovora poravnalnega odbora niso bili razvidni. Iz odgovora poravnalnega odbora niti ne izhaja, da v postopku pripojitve ekonomska vrednost prevzete in prevzemne družbe ni bila pravilno ugotovljena, ali da menjalno razmerje ni bilo pravilno izračunana, in iz katerih razlogov. Iz odgovora poravnalnega odbora tako ni razvidno, zakaj bi bila pritegnitev izvedencev v postopek pred poravnalnim odborom potrebna oziroma zakaj bi bilo treba izdelati oceno vrednosti v obsegu in na način, kot izhaja iz ponudbe, s predhodno oceno vrednosti vseh nepremičnin obeh družb. Slednje je vprašanje, ki se navezuje na izbiro metode cenitve. Cenitev vseh nepremičnin obeh družb nenazadnje tudi cenovno predstavlja pretežni del predvidenega stroška cenitve.

14Cenitev vrednosti pri pripojitvi udeleženih družb je treba v postopku sodnega preizkusa menjalnega razmerja izdelati v primeru, če cenitev, ki je bila pridobljena v postopku pripojitve, iz določenih razlogov ni ustrezna. Tako na primer, če niso bile uporabljene ustrezne metode cenitve oziroma če te niso bile uporabljene pravilno.⁶ Pri uporabi teh metod je treba upoštevati dve splošni predpostavki primernosti njihove uporabe: (1) primernost metode glede na namen cenitve ter (2) primernost metode glede na podatke, ki so podlaga za predpostavke cenitve.⁷ Za ugotavljanje predpostavk, na podlagi katerih je mogoče presoditi primernost uporabe metod cenitve, je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče (večinoma) ne razpolaga, saj gre za vprašanja, na katerega daje odgovore ekonomska stroka.

15Iz navedenega lahko zaključimo, da je sodišče prve stopnje glede opredelitve o strokovnem vprašanju k izjavi pozvalo poravnalni odbor, ki razlogov za nameravano cenitev oziroma za predvideni obseg cenitve sodišču ni podal. Kot je bilo že navedeno, so ugotovitve in stališča poravnalnega odbora za sodišče nezavezujoča. Ker je mnenje poravnalnega odbora podvrženo prosti presoji sodišča, velja to tudi za stališče poravnalnega odbora, ki je izdelavo mnenja pogojeval s predhodno postavitvijo dveh izvedencev. Pritegnitev izvedenca v postopek pred poravnalnim odborom je utemeljena pod pogojem, da o zadevi ni mogoče odločiti, ne da bi se izvedel ta dokaz.⁸ Zakon poravnalnemu odboru (zgolj) omogoča, da v postopek pritegne izvedenca, če je to potrebno za ugotovitev pravno relevantnih dejstev za odločitev v tem postopku. V predmetnem postopku za tak sklep (še) ni podlage. Sodišče prve stopnje zato tudi ni bilo upravičeno nasprotnega udeleženca terjati za plačilo dodatnega predujma v višini predvidenih stroškov za plačilo pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti.

16Neutemeljen je nadalje tudi očitek pritožnika, da sodišče ni sprejelo ustreznih ukrepov za zagotovitev mnenja. Poravnalni odbor nima položaja izvedenca, kar jasno izhaja iz besedila novele ZGD-1C.⁹ Ni torej podlage za (smiselno) uporabo 248. člena ZPP (v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1), ki ureja sankcioniranje izvedencev. Prav tako ni možnosti zamenjave poravnalnega odbora (primerjaj četrti odstavku 244. člena ZPP), kot tudi ne ponovitve dokazovanja z drugim poravnalnim odborom (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Pritožnik ne navaja konkretno, kateri ukrepi naj bi bili ustrezni za zagotovitev mnenja, če pa meri na ukrepe, ki jih sodišče lahko sprejeme pri dokazovanju z izvedenci, v zakonskih določbah ni podlage za sprejem tovrstnih ukrepov zoper poravnalni odbor.

17Podaljševanje ter stroškovno obremenjevanje postopka z izvedbo dokazov, za katere ni izkazano, da so potrebni za odločitev, negativno vpliva na zahtevo po sojenju v razumnem roku ter na pravico strank do učinkovitega sodnega varstva. Poravnalnemu odboru je z zakonom naloženo, da mora mnenje predložiti brez nepotrebnega odlašanja. V konkretnem primeru je od sklepa o postavitvi poravnalnega odbora do dne, ko je sodišče pozvalo poravnalni odbor na vrnitev spisa minilo nekaj več kot leto dni.¹⁰ V okoliščinah konkretnega primera je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, s tem ko je samo nadaljevalo s postopkom. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno štelo, da je bila s prejemom dopisa poravnalnega odbora z dne 21. 10. 2022 izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 609. člena ZGD-1 za nadaljevanje postopka pred sodiščem. Sodišče prve stopnje pa bi moralo nato samo izvesti postopek sodnega preizkusa menjalnega razmerja ter s pomočjo sodnega izvedenca podati ugotovitve, ki so relevantne za presojo utemeljenosti predloga.

18Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presojalo vprašanje, ali je bilo v Pogodbi o pripojitvi družbe B., d. d., k družbi A., d. d., sklenjeni s strani uprav prevzemne in prevzete družbe z dne 13. 12. 2019 (nadalje Pogodba o pripojitvi), h kateri je skupščina delničarjev Hoteli B. dala soglasje dne 28. 2. 2020, določeno primerno menjalno razmerje. Presojo je oprlo na ugotovitev, da je bilo menjalno razmerje določeno na podlagi Poročila o oceni vrednosti lastniškega kapitala družbe A. za namen ocene menjalnega razmerja z dne 2. 10. 2019 (Poročilo A.) ter Poročila o oceni vrednosti lastniškega kapitala družbe B. za namen ocene menjalnega razmerja z dne 27. 9. 2019 (Poročilo B.), ki ju je izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij D. D. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je bilo za izvedbo pripojitve 16. 10. 2019 pripravljeno (računsko) Poročilo o preračunu menjalnega razmerja družbe Palmar. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bilo v postopku pripojitve izdelano Poročilo revizorja E. dne 24. 1. 2020, ki je sklenil, da je prevzemna družba glede ureditve vsebine pravnih razmerij v Pogodbi o pripojitvi, glede primernosti nadomestila za delnice prevzete družbe in dodatnega denarnega nadomestila ter glede uporabe metode diskontiranega denarnega toka delovala skladno z določbami ZGD-1. Nadalje je se je sodišče pri odločanju oprlo na Poročilo nadzornega sveta B. o pregledu pripojitve, ki je v postopku pripojitve podal mnenje, da je menjalno razmerje določeno pošteno in pravilno. Vse navedeno so dokumenti, ki so bili na podlagi določb ZGD-1 pripravljeni v postopku pripojitve.

19Glede predlagateljevih navedb o uporabi neprimerne metode diskontiranih denarnih tokov je sodišče prve stopnje zaslišalo D. D., pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, ki je v postopku pripojitve pripravil poročili o oceni vrednosti obeh družb. Slednji je na zaslišanju izrazil svoje stališče, da ne drži očitek predlagatelja, da bi bila metoda diskontiranih denarnih tokov primerna zgolj za mala ali storitvena podjetja. Glede metode ocene neto vrednosti sredstev družbe je pojasnil, da se ta uporablja le redko, pod predpostavko, da večinski lastnik ob likvidaciji dobi več, kot če podjetje deluje. Navedel je, da je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da gre za delujoči podjetji.

20Sodišče prve stopnje se je torej pri presoji, kot izhaja iz povzetega, zadovoljilo z ugotovitvijo, da je postopek pripojitve potekal skladno z relevantnimi določbami ZGD-1. Glede očitkov predlagatelja, da je bila za cenitev uporabljena napačna metoda, pa je povzelo na zaslišanju podana stališča pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, ki je izdelal oceni vrednosti družb v postopku pripojitve, v sodnem postopku pa je bil nato zaslišan kot priča. Po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje s tako izvedenim postopkom ni zadostilo zahtevi za sodni preizkus menjalnega razmerja.

21Iz pravice do enakosti orožij izhaja, da mora sodišče, kadar nima ustreznega strokovnega znanja z določenega področja, za razrešitev strokovnih vprašanj izvesti dokaz z izvedencem. Izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča zagotavlja nevtralnost, strokovnost in nepristranskost, medtem ko priče, zlasti če so tesno povezane z eno stranko, pri podajanju strokovnih standardov, ki veljajo v določenem poklicu ali določeni dejavnosti, ne nastopajo v vlogi nevtralnega in nepristranskega izvedenca. Izvedenec sodniku posreduje znanje, ki je potrebno za normativno konkretizacijo določenega pravnega standarda, torej za spoznanje zgornje premise sodniškega silogizma. Sama normativna konkretizacija pravnega standarda je sicer v izključni kompetenci sodnika, vendar je mogoča le s pomočjo znanja, ki ga sodniku posreduje izvedenec.¹¹ Poleg tega je predmet dokazovanja s pričami in izvedenci različen. Pričo sodišče zaslišuje o tem, kar o stvari ve, torej o konkretnih okoliščinah oziroma dejstvih, ki jih je sama zaznala. To velja tudi za t. i. izvedene priče, ki so zaradi strokovnega znanja, ki ga imajo, le v boljšem spoznavnem položaju od drugih oseb, ki tega znanja nimajo, še vedno pa sodišču posredujejo le svoje vedenje o dejstvih in ne strokovnega znanja. Priče, kljub temu, da morda katera potrebno strokovno znanje ima, ne smejo prevzeti naloge izvedenca in sodišču podajati strokovnih znanj, ki jih potrebuje. To mu posredujejo izvedenci.¹²

22Predlagatelj je v postopku pred sodiščem prve stopnje primarno vztrajal pri pridobitvi mnenja poravnalnega odbora, podrejeno pa je predlagal postavitev izvedenca. Sodišče prve stopnje se pri presoji ni moglo opreti na mnenje poravnalnega odbora, saj mnenje z vsebino, ki izhaja iz 11. točke obrazložitve tega sklepa, ni bilo izdelano. Prav tako pa tudi ni izvedlo predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca, niti se ni do dokaznega predloga v izpodbijanem sklepu opredelilo. Kot izhaja iz že navedenega, priča ne sme prevzeti naloge izvedenca. Sodišče zato s sklicevanjem na stališča D. D. ni obrazloženo odgovorilo na navedbe predlagatelja glede neustrezne metode.

23Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka s pomočjo izvedenca (ocenjevalca vrednosti podjemov) opraviti sodni preizkus menjalnega razmerja.¹³ Najprej bo moralo ugotoviti, ali je bila pri določitvi ekonomske vrednosti prevzete in prevzemne družbe uporabljena metoda, ki je primerna za ta namen. Iz teorije¹⁴ izhaja stališče, da so pri statusnih preoblikovanjih udeležene družbe, ki imajo značilnosti tako imenovanih delujočih podjemov, zato metoda čiste vrednosti sredstev praviloma ni primerna kot (samostojna) metoda za določitev premoženjskih upravičenj delničarjev družb, udeleženih pri pripojitvi. Vprašanje je, ali je metoda čiste vrednosti sredstev (kot samostojna ali kot kontrolna metoda) primerna za vrednotenje premoženja v konkretnem primeru, tako kot to zatrjuje predlagatelj ter iz katerih razlogov. Pri tem iz Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti 2017 (MSOV) izhaja, da se nabavnovrednostni način včasih vendarle uporabi pri ocenjevanju vrednosti podjetij, če se podjetje ukvarja z naložbeno ali holdinško dejavnostjo (70.1.b MSOV) ali če je vrednost sredstev podjetja v likvidaciji lahko večja, kot če bi bilo to delujoče podjetje (70.1.c MSOV). Nadalje iz MSOV izhaja, da se metoda seštevanja (metoda neto vrednosti sredstev) običajno uporablja za investicijske družbe (holdinge) ali druge vrste sredstev ali subjektov, za katere je vrednost predvsem posledica vrednosti njihovih deležev (70.8 MSOV). Predlagatelj je namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje navajal, da gre pri prevzeti družbi s hotelsko dejavnostjo za družbo z izredno nizkimi donosi in veliko vrednostjo nepremičnin v lasti, glede prevzemne družbe pa, da gre v tem primeru dejansko za nepremičninski holding. Na predlagateljeve pomisleke v tem postopku ni bilo ustrezno odgovorjeno, zato slednji utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je njegove navedbe in dokazne predloge preslišalo ter s tem prekršilo njegovo pravico do poštenega sodnega postopka.

24Po navedenem je pritožba zoper izpodbijani sklep utemeljena, saj je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo predlagatelj smiselno uveljavljal v pritožbi. Utemeljena je tudi pritožba zoper popravni sklep, s katerim je sodišče prve stopnje spremenilo odločitev v stroškovnem delu II. točke izreka. Ker postopek pred sodiščem prve stopnje še ni končan, niso izpolnjeni pogoji za odločanje o stroških postopka.

25Če bi pritožbeno sodišče samo odpravilo storjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, bi s tem samo prvič obravnavalo pomemben sklop dejanskih in pravnih vprašanj, o katerih sodišče prve stopnje še ni zavzelo stališča, in samo prvič izvedlo tudi večji del dokaznega postopka, s čimer bi bila pravica pravdnih strank do dvostopenjskega sojenja izvotljena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama ugodilo ter izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

26Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

¹ Povzeto po S. Prelič, Podjetje in delo, 2018, št. 6 - 7, stran 1061.
² Primerjaj III Ips 106/2016.
³ Primerjaj III Ips 56/2012.
⁴ Povzeto po N. Plavšak v M. Kocbek (ur.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1 A do ZGD-1H, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 355.
⁵ Povzeto po navedbah predlagatelja na 4. in 5 strani prve pripravljalne vloge z dne 25. septembra 2020.
⁶ Primerjaj I Cpg 266/2018 (tč. 9, , 12. 13. obrazložitve).
⁷ N. Plavšak v M. Kocbek (ur.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1 A do ZGD-1H, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 397.
⁸ Tako kot to velja v sodnem postopku, katerega del je postopek pred poravnalnim odborom. Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. člena ZPP). V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače (42. člen ZNP-1)
⁹ Kot izrecno izhaja iz prvega odstavka 609. člena ZGD-1, poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca.
¹⁰ Tako npr. iz avstrijskega AktG (prvi odstavek par. 225.g AktG) izhaja, da lahko vsaka stranka predlaga nadaljevanje postopka po preteku leta dni od prekinitve postopka za postavitev poravnalnega odbora.
¹¹ Primerjaj odločba Ustavnega sodišča RS Up-645/20-30.
¹² Primerjaj sodba VS RS II Ips 253/2013 .
¹³ Pri tem velja v postopku sodnega preizkusa menjalnega razmerja razpravno načelo v omiljeni obliki (drugi odstavek 607. člena ZGD-1).
¹⁴ N. Plavšak v M. Kocbek (ur.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1 A do ZGD-1H, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 399.