609. člen ZGD-1

Poravnalnemu odboru gre nagrada, predvidena v 2. členu pravilnika, šele ko oziroma če svoje obveznosti v skladu z zakonom in sklepom sodišča o imenovanju v celoti izpolni. Če udeleženci sklenejo poravnavo pred poravnalnim odborom in sodišče potrdi sklenjeno poravnavo, se višina nagrade, določena v prvem odstavku 2. člena Pravilnika, poviša za 50 % (4. člen Pravilnika). Iz navedenega izhaja, da če ni dosežena poravnava, mora biti vsaj izdelano mnenje, da poravnalni odbor pridobi pravico do nagrade. Šele če bi poravnalni odbor sodišču predložil mnenje, bi dano nalogo opravil in hkrati zadostil pogoju za izplačilo nagrade.

Podaljševanje ter stroškovno obremenjevanje postopka z izvedbo dokazov, za katere ni izkazano, da so potrebni za odločitev, negativno vpliva na zahtevo po sojenju v razumnem roku. Poravnalnemu odboru je z zakonom naloženo, da mora mnenje predložiti brez nepotrebnega odlašanja. V okoliščinah konkretnega primera je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je samo nadaljevalo s postopkom. Iz pravice do enakosti orožij izhaja, da mora sodišče, kadar nima ustreznega strokovnega znanja z določenega področja, za razrešitev strokovnih vprašanj izvesti dokaz z izvedencem. Priče pri podajanju strokovnih standardov, ki veljajo v določenem poklicu ali določeni dejavnosti, ne nastopajo v vlogi nevtralnega in nepristranskega izvedenca.

Po presoji pritožbenega sodišča sodijo v kategorijo stroškov poravnalnega odbora iz prvega odstavka 614. člena ZGD-1 stroški, ki so nastali s postavitvijo pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij. V obravnavani zadevi se je le z izvedbo tega dokaza lahko delničarjem zagotovilo učinkovito sodno varstvo pravice do preizkusa primerne denarne odpravnine. Ker je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, mora biti zoper takšen sklep o založitvi (dodatnega) predujma za plačilo stroškov dovoljena pritožba. Sprememba pravnega pouka sklepa, ki je sprva določal, da zoper sklep ni pritožbe, po spremembi pa določa, da je pritožba dovoljena, ne predstavlja odprave očitne pisne pomote, temveč gre za napako pri oblikovanju volje sodišča prve stopnje, ki ne dopušča odprave napake z izdajo popravnega sklepa.

Primerna denarna odpravnina iztisnjenim manjšinskim delničarjem mora upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi. Ocena vrednosti mora biti pripravljena najkasneje na dan skupščine, ki sklepa o izključitvi. Običajno je zato datum vrednotenja za namen izključitve čim bližji datumu skupščine, ki sklepa o izključitvi. Cenitev vrednosti na dan 31. 12. 2005 tako ne predstavlja primerne podlage za določitev premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan izključitve 12. 2. 2007, posebno zato, ker je v vmesnem času prišlo do bistvenih sprememb v poslovanju družbe. MSOV so standardi za izvajanje nalog ocenjevanja vrednosti na podlagi splošno priznanih zasnov in načel, ki pospešujejo preglednost in doslednost pri ocenjevanju vrednosti. Gre za strokovne standarde, ki so namenjeni izboljševanju kakovosti v stroki ocenjevanja vrednosti. Ocenjevalci vrednosti morajo uporabljati v času izdelave ocene veljavne standarde. Z razvojem standardov se pomembno nadgrajuje način poročanja, ki pripomore k boljšemu razumevanju poročil o ocenjenih vrednostih, vsebinsko pa na samo ocene vrednosti nima vpliva. Ocena vrednosti na določen dan je zat

Ali naj sodišče strankam postopka naloži v predložitev sodišču določene listine (ali podatke), je stvar izvedbe dokaznega postopka, ki ga vodi in usmerja v tej fazi postopka sodišče prve stopnje. V primeru določbe 219.b člena ZPP sicer ni izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, a že iz splošne določbe tretjega odstavka 270. člena ZPP izhaja, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka ni pritožbe. Sodišče na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni vezano, kar pomeni, da lahko svoj sklep sodišče naknadno tudi spremeni, če presodi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka. Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.

Po šestem odstavku 609. člena ZGD-1 so stroški, povezani s pritegnitvijo zunanjih izvedencev in izdelavo izvedenskih mnenj, stroški postopka. Po prvem odstavku 614. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja predhodno krije glavni delničar. Nagrada se tako izplača iz predujma, ki ga je založila nasprotna udeleženka.

ZGD-1 v prvem odstavku 614. člena določa, da stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno krije prevzemna družba (nasprotni udeleženec). Sem spadajo tudi stroški za delo poravnalnega odbora. Citirana določba je hkrati pravilo za odločitev o končnih stroških postopka, razen v primeru izjeme iz drugega stavka prvega odstavka 614. člena ZGD- 1. V primeru te izjeme stroške postopka, tudi stroške za delo poravnalnega odbora, končno krije predlagatelj. Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje. Poravnalni odbor je poseben (procesni) organ postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, ki ima (primarno) procesni položaj izvedenca, hkrati pa ima tudi nekaj sodnih pristojnosti. Vloga poravnalnega odbora je v tem, da kot organ, ki je sestavljen iz strokovnjakov, v sodnem postopku pripravi mnenje za preizkus menjalnega razmerja, pri čemer z močjo strokovne avtoritete skuša udeležence prepričati, da sprejmejo soglasno rešitev spora. Edine »formalnosti«, ki jih ZGD-1 nalaga pri sprejetju mnenja, so te, ki so določene v petem odstavku 609. člena ZGD-1. Ta določa, da je poravnalni odbor sklepčen, če so na

V sodnem preizkusu denarne odpravnine se po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 uporabljajo še določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona. V tej fazi postopka je bistven odgovor na vprašanje ali je v določbah ZGD-1, ki jih je bilo treba uporabiti procesno določilo, ki bi narekovalo dopustitev posebne pritožbe zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša izključno na obveznost nasprotne udeleženke založiti dodatni predujem za stroške, ki bodo nastali z izdelavo neodvisne cenitve, poravnalni odbor in zunanjega izvedenca. Pred odločitvijo o stroških postopka je sodišče z izpodbijanim sklepom naložilo nasprotni udeleženki založitev dodatnega predujma za delo poravnalnega odbora in zunanjega izvedenca. V navedenih določbah, to je 614. v zvezi s 609. členom ZGD-1, ni nobenih posebnih (procesnih) določb o založitvi predujma za njihovo delo. Zato je treba uporabiti 14. točko prvega odstavka 270. člena ZPP in tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 42. členom ZNP-1, ki se smiselno uporablja v navedenem nepravdnem gospodarskem postopku. Sklep sodišča o naložitvi predujma pa je sklep procesnega vodstv

Predujem je določen na podlagi Pravilnika o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora. Sodišče mora predhodno zagotoviti ustrezno višino predujma skladno s pravilnikom za vsa dejanja, ki jih poravnalni odbor lahko izvede in so v okviru Pravilnika ovrednotena. S tem sodišče zagotovi ustrezna denarna sredstva za plačilo vseh morebitnih stroškov poravnalnega odbora.

Nima prav nasprotni udeleženec, ko v odgovoru na pritožbo navede, da ni potrebe po tem, da se mnenje poravnalnega odbora vroča v izjavo strankam postopka ter da gre za dupliciranje postopka. Pravica do izjave, katere konkretizacija je vročanje procesnega gradiva strankam z možnostjo, da odgovorijo nanj, je temelj sodnih postopkov. Pri tem ni pomembno, da gre za nepravdni postopek in mnenje telesa, ki ga ustanavlja ZGD-1 v 609. členu, saj se v nepravdnem postopku uporabljajo pravila ZPP, poleg tega 4. člen ZNP izrecno določa, da je treba strankam dati možnost, da se izjavijo. Izjema od tega pravila mora biti zakonsko določena. Določbe ZGD-1, ki urejajo sodni preizkus menjalnega razmerja, takšne določbe, ki bi onemogočala razpravo o mnenju poravnalnega odbora, nimajo.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o višini predujma, ki ga je nasprotni udeleženec dolžan plačati za stroške poravnalnega naroka. Predlagatelj je predlagal, da udeleženca, v izogib stroškom postavitve poravnalnega odbora, najprej sama poskusita doseči sporazumno rešitev. Postavitev poravnalnega odbora je torej predlagal šele podredno, v primeru, da bi nasprotni udeleženec odklonil predložitev zahtevane dokumentacije oziroma če dogovor ne bi bil mogoč. Iz tega razloga je poziv za plačilo predujma za stroške poravnalnega odbora preuranjen.

V obravnavani gospodarsko nepravdni zadevi je bil v skladu z drugim odstavkom 609. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) oblikovan petčlanski poravnalni odbor, ker je bila pri pripojitvi udeležena tudi družba, s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu. Vendar je to dejstvo prvostopenjsko sodišče pri odmeri nagrade prezrlo in je nagrado članom napačno odmerilo, ker pri odmeri ni upoštevalo merila iz 3. člena Pravilnika in nagrade vsakega člana poravnalnega odbora, ki ji bil oblikovan v širši sestavi, ni povišalo še za 25 %.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno presodilo, da pogoji, ki narekujejo uporabo izjeme iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, niso izpolnjeni. Nesporno je, da je prevzemnik (tj. nasprotni udeleženec) 96,09 % delež družbe A. pridobil že pred podajo oziroma objavo prevzemne ponudbe (tj. pred 8. 4. 2016). Prevzemnik (najmanj) 90-odstotnega deleža vseh delnic te družbe z glasovalno pravico tako ni pridobil s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe. Zakonski znak iz prvega odstavka 68. člena ZPre-1 v tem primeru zato ni izpolnjen. Da bi se izjema iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1 lahko uporabila, pa bi bilo to nujno. Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno razložilo, da je 90 % prag potrebno doseči v okviru prevzemne ponudbe oziroma - kot določa zakon - s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe, ne pa v času pred začetim postopkom s prevzemno ponudbo. Čeprav se pri tem ni opredelilo do vseh izpostavljenih razlag in pomislekov nasprotnega udeleženca, mu kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati. Pri razlagi določbe 68. člena ZPre-1 gre za uporabo materialnega prava in prvostopenjsko

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med udeleženci predmetnega postopka (19. člen ZNP) vrsta spornih dejstev, potrebnih za presojo procesne legitimacije predlagatelja in za presojo utemeljenosti predloga za sodni preizkus denarne odpravnine, ki jih prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, pa so odločilna za presojo ali je izpodbijani sklep po podlagi utemeljen. Ker o tem izpodbijani sklep nima razlogov, ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

Premoženjsko in profitno stanje konkretne družbe je zato zagotovo izhodišče pri določanju primerne denarne odpravnine. Revidentka ima prav, da pri oceni ni mogoče zanemariti rezultatov preteklega poslovanja družbe. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da boljše poslovanje konkretne družbe v primerjavi z njenim makroekonomskim okoljem njenih delničarjev ne upravičuje do koristi od takega poslovanja ter da ni relevantno, kakšna kupnina bi bila dosežena s prodajo delnice te družbe na trgu. Prav v ceni, ki bi bila dosežena na trgu, se zagotovo odrazijo tudi rezultati preteklega poslovanja družbe. Treba pa je upoštevati tudi to, da so neposredne koristi od dobrega preteklega poslovanja družbe delničarji v preteklih letih že imeli (na primer v obliki izplačanih dividend), medtem ko predstavlja denarna odpravnina odmeno za bodoče koristi, ki jih zaradi odvzema delnic ne bodo deležni. Zato sta bistveni tako ocena trenutnega stanja družbe (ki je zlasti odraz njenega preteklega poslovanja) kot tudi napoved njenega bodočega poslovanja. Značilnost metode diskontiranih denarnih tokov, ki je bila za oceno vrednosti podjetja uporabljena v konkretnem primeru, je ravno v tem, da se oceni b

Pravilo, da mora sodišče načeloma izvesti vse predlagane dokaze, je omejeno na razumno mero. Glede na pravila o tem, da predhodno krije stroške postopka za sodni preizkus glavni delničar, tudi po stališču pritožbenega sodišča sodišče lahko zavrne tiste dokazne predloge, ki služijo predlagatelju postopka le za še eno ?drugo mnenje? na stroške nasprotnega udeleženca. Pojem ?bistvenega odstopanja vrednosti? iz tretjega odstavka 614. člena ZGD-1 je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki mu je treba v vsakem posamičnem primeru dati pravi pomen z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. V kakšni višini in po kateri tarifi bi sodišče odmerjalo nagrado skupnemu zastopniku manjšinskih delničarjev, če ta ne bi bil odvetnik, se pritožbenemu sodišču v konkretnem primeru ni bilo treba opredeljevati. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru skupnemu zastopniku, ki je odvetnik, nagrada za delo v skladu z Odvetniško tarifo. Pričakovanja skupnega zastopnika s tem niso mogla biti v ničemer prizadeta, prav tako pa je tudi nasprotni udeleženec kot zavezanec plačila nagrade in stroškov skupnega zastopnika lahko pričakoval višino stroškov, k

Položaj poravnalnega odbora ni tak, da bi samodejno vnaprej izključeval možnosti z udeležbo še drugih izvedencev, če se udeleženci postopka sodnega preizkusa z ugotovitvami odbora iz kakršnihkoli razlogov ne bi strinjali. V tem delu torej posebna ureditev v ZGD-1 o poravnalnem odboru ne spreminja splošnega pravila četrtega odstavka 244. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), da lahko sodišče vselej določi drugega izvedenca, ki ga lahko predlagajo tudi udeleženci postopka. Z ozirom na specifične določbe ZGD-1 o postopku sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine dokaz z izvedencem pride v poštev šele v drugi fazi tega postopka, po izdelavi mnenja poravnalnega odbora.

ZGD-1 nima posebnih določb, ki bi urejale način pritegnitve zunanjih izvedencev v postopek, niti opredelitve meril za odmero nagrade tako angažiranemu izvedencu. Poravnalni odbor je v tem smislu procesni organ sodišča, zato tudi za njega veljajo enaka pravila kot za samo sodišče. Smiselna uporaba določil ZPP pride v poštev tako v primeru, da je bil zunanji izvedenec pritegnjen v nepravdni postopek preizkusa denarne odpravnine s strani poravnalnega odbora izvedencev, kakor tudi v primeru, da je formalno sklep o angažiranju izvedenca v tem smislu izdalo samo sodišče. Sodišče pri določitvi izvedenca ni vezano na seznam sodnih izvedencev, temveč je to zgolj priporočilo, ki olajšuje sodišču iskanje izvedencev. Pravilnik ne more imeti neposrednega učinka za tiste izvedence, ki jih je angažiralo sodišče in niso uvrščeni na seznam sodnih izvedencev, vodenim pri Ministrstvu za pravosodje v smislu določil Pravilnika. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je to razmerje potrebno presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.

Sporno cenitev je z vidika njene ustreznosti in primernosti uporabljenih metod preizkusil tudi poravnalni odbor (kot telo kvalificiranih strokovnjakov), pri čemer je navedel razloge, zakaj je pri ocenitvi primerne odpravnine upošteval mnenje B. B. Ker je poravnalni odbor kot neodvisen organ njegove ugotovitve strokovno preizkusil in akceptiral v mnenju kot svoje, revidentka zgolj s sklicevanjem na pristranskost njegove cenitve ne more uspeti. Poravnalni odbor je ocenil vrednost delnice, opirajoč se pri tem na cenitev B. B. in mnenje izvedenke C. C., s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan sklepanja o izključitvi manjšinskih delničarjev. To izhodišče je, upoštevaje peti stavek drugega odstavka 556. člena ZGD-1 v zvezi z 385. členom ZGD-1, pravilno. Drži sicer revizijska navedba, da je pri vrednotenju cene delnice na dan izključitve manjšinskih delničarjev treba upoštevati tudi bodoče (v trenutku iztisnitve še nenastale in hipotetične) donose družbe. Vendar pa ocenjevalec vrednosti podjetij operira s podatki ex ante in v tej časovni poziciji ocenjuje bodoči denarni tok ter diskontno stopnj

Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil. Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.