605. člen ZGD-1

V določbah ZGD-1 posebnega procesnega določila, ki bi narekovalo dopustitev posebne pritožbe zoper sklep, ki se nanaša izključno na obveznost nasprotnega udeleženca založiti dodatni predujem za stroške izdelave dopolnilnega izvedenskega mnenja ni. Zato je treba uporabiti 14. točko prvega odstavka 270. člena ZPP in tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 42. členom ZNP-1, ki se smiselno uporablja v nepravdnem gospodarskem postopku. Sklep sodišča o naložitvi predujma je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.

Podaljševanje ter stroškovno obremenjevanje postopka z izvedbo dokazov, za katere ni izkazano, da so potrebni za odločitev, negativno vpliva na zahtevo po sojenju v razumnem roku. Poravnalnemu odboru je z zakonom naloženo, da mora mnenje predložiti brez nepotrebnega odlašanja. V okoliščinah konkretnega primera je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je samo nadaljevalo s postopkom. Iz pravice do enakosti orožij izhaja, da mora sodišče, kadar nima ustreznega strokovnega znanja z določenega področja, za razrešitev strokovnih vprašanj izvesti dokaz z izvedencem. Priče pri podajanju strokovnih standardov, ki veljajo v določenem poklicu ali določeni dejavnosti, ne nastopajo v vlogi nevtralnega in nepristranskega izvedenca.

Če predlagatelj umakne predlog, lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. Nepravdni postopek se nadaljuje, dokler to želi vsaj eden od udeležencev. ZGD-1 delničarjem, ki izpolnjujejo pogoje, podeljuje procesno upravičenje, da vložijo svoje predloge za preizkus denarne odpravnine v enem mesecu od takrat, ko sodišče na spletni strani AJPES objavi obvestilo, da je bil vložen predlog za sodni preizkus denarne odpravnine. Ti delničarji se vključijo v že začet nepravdni postopek kot formalni udeleženci - predlagatelji. Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vsem tistim delničarjem, ki niso vložili svojega predloga in se niso odpovedali pravici do dodatnega denarnega doplačila zaradi varstva njihovih pravic po uradni dolžnosti imenovalo skupnega zastopnika.

V sodnem preizkusu denarne odpravnine se po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 uporabljajo še določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona. V tej fazi postopka je bistven odgovor na vprašanje ali je v določbah ZGD-1, ki jih je bilo treba uporabiti procesno določilo, ki bi narekovalo dopustitev posebne pritožbe zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša izključno na obveznost nasprotne udeleženke založiti dodatni predujem za stroške, ki bodo nastali z izdelavo neodvisne cenitve, poravnalni odbor in zunanjega izvedenca. Pred odločitvijo o stroških postopka je sodišče z izpodbijanim sklepom naložilo nasprotni udeleženki založitev dodatnega predujma za delo poravnalnega odbora in zunanjega izvedenca. V navedenih določbah, to je 614. v zvezi s 609. členom ZGD-1, ni nobenih posebnih (procesnih) določb o založitvi predujma za njihovo delo. Zato je treba uporabiti 14. točko prvega odstavka 270. člena ZPP in tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 42. členom ZNP-1, ki se smiselno uporablja v navedenem nepravdnem gospodarskem postopku. Sklep sodišča o naložitvi predujma pa je sklep procesnega vodstv

ZPP sodišče zgolj pooblašča, da več pravd (oziroma postopkov) lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti. Iz določbe četrtega odstavka 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec oziroma nasprotna udeleženka, torej oseba, proti kateri je predlog vložen (prvi odstavek 19. člena ZNP), v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine glavni delničar, torej tisti, ki mora odpravnino plačati.

Nima prav nasprotni udeleženec, ko v odgovoru na pritožbo navede, da ni potrebe po tem, da se mnenje poravnalnega odbora vroča v izjavo strankam postopka ter da gre za dupliciranje postopka. Pravica do izjave, katere konkretizacija je vročanje procesnega gradiva strankam z možnostjo, da odgovorijo nanj, je temelj sodnih postopkov. Pri tem ni pomembno, da gre za nepravdni postopek in mnenje telesa, ki ga ustanavlja ZGD-1 v 609. členu, saj se v nepravdnem postopku uporabljajo pravila ZPP, poleg tega 4. člen ZNP izrecno določa, da je treba strankam dati možnost, da se izjavijo. Izjema od tega pravila mora biti zakonsko določena. Določbe ZGD-1, ki urejajo sodni preizkus menjalnega razmerja, takšne določbe, ki bi onemogočala razpravo o mnenju poravnalnega odbora, nimajo.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno presodilo, da pogoji, ki narekujejo uporabo izjeme iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, niso izpolnjeni. Nesporno je, da je prevzemnik (tj. nasprotni udeleženec) 96,09 % delež družbe A. pridobil že pred podajo oziroma objavo prevzemne ponudbe (tj. pred 8. 4. 2016). Prevzemnik (najmanj) 90-odstotnega deleža vseh delnic te družbe z glasovalno pravico tako ni pridobil s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe. Zakonski znak iz prvega odstavka 68. člena ZPre-1 v tem primeru zato ni izpolnjen. Da bi se izjema iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1 lahko uporabila, pa bi bilo to nujno. Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno razložilo, da je 90 % prag potrebno doseči v okviru prevzemne ponudbe oziroma - kot določa zakon - s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe, ne pa v času pred začetim postopkom s prevzemno ponudbo. Čeprav se pri tem ni opredelilo do vseh izpostavljenih razlag in pomislekov nasprotnega udeleženca, mu kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati. Pri razlagi določbe 68. člena ZPre-1 gre za uporabo materialnega prava in prvostopenjsko

ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med udeleženci predmetnega postopka (19. člen ZNP) vrsta spornih dejstev, potrebnih za presojo procesne legitimacije predlagatelja in za presojo utemeljenosti predloga za sodni preizkus denarne odpravnine, ki jih prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, pa so odločilna za presojo ali je izpodbijani sklep po podlagi utemeljen. Ker o tem izpodbijani sklep nima razlogov, ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1.

Sporno cenitev je z vidika njene ustreznosti in primernosti uporabljenih metod preizkusil tudi poravnalni odbor (kot telo kvalificiranih strokovnjakov), pri čemer je navedel razloge, zakaj je pri ocenitvi primerne odpravnine upošteval mnenje B. B. Ker je poravnalni odbor kot neodvisen organ njegove ugotovitve strokovno preizkusil in akceptiral v mnenju kot svoje, revidentka zgolj s sklicevanjem na pristranskost njegove cenitve ne more uspeti. Poravnalni odbor je ocenil vrednost delnice, opirajoč se pri tem na cenitev B. B. in mnenje izvedenke C. C., s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan sklepanja o izključitvi manjšinskih delničarjev. To izhodišče je, upoštevaje peti stavek drugega odstavka 556. člena ZGD-1 v zvezi z 385. členom ZGD-1, pravilno. Drži sicer revizijska navedba, da je pri vrednotenju cene delnice na dan izključitve manjšinskih delničarjev treba upoštevati tudi bodoče (v trenutku iztisnitve še nenastale in hipotetične) donose družbe. Vendar pa ocenjevalec vrednosti podjetij operira s podatki ex ante in v tej časovni poziciji ocenjuje bodoči denarni tok ter diskontno stopnj

Pritožnik s pritožbo zoper sklep o vpisu ustanovitve A d.o.o. ne more doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov. Poleg tega morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve. Pritožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj z njo ne more doseči učinkov, ki jih želi.

Upoštevaje dejstvo, da so pravne posledice delitve nastopile že z vpisom delitve v sodni register in ne bodo nastopile šele potem, ko bo sklep o vpisu ustanovitve subjekta postal pravnomočen, prav tako pa po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve, višje sodišče zaključuje, da začasna ureditev stanja kot jo zahteva tožeča stranka ni več mogoča.

Nedelja je dela prost dan v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ. Strošek dodatka na izključitev malih delničarjev ne vključuje (oz. vključuje v bistveno manjši meri) odmene za izgubljene bodoče donose družbe, ki je skrita v prodajni ceni večinskega paketa delnic (uspešne) družbe.

V kolikor se torej glavni delničar lahko prosto odloča o izključitvi manjšinskih delničarjev, mora biti enako upravičenje podeljeno tudi slednjim. Še zlasti, ker je institut določen z namenom varstva manjšinskih delničarjev pred škodljivimi ravnanji glavnega delničarja, ki lahko nastopijo tudi po pridobitvi delnic s strani manjšinskega delničarja, je mogoče določbo 1. alineje 3. odstavka 605. člena ZGD-1 pri izstopu manjšinskega delničarja smiselno uporabiti le tako, da se pri presoji upravičenja do izstopa iz družbe presoja, ali je imel manjšinski delničar takšen (manjšinski) položaj v času, ko je na glavnega delničarja naslovil zahtevo za odkup do trenutka, ko je na sodišče vložil predlog za sodno določitev višine primernega denarnega nadomestila.

Pri presoji pravovarstvenega interesa pritožnikov v tem registrskem postopku pa ni mogoče mimo materialnopravnih določb ZGD, ki urejajo postopek pripojitve ene družbe k drugi in pravnih učinkov vpisa pripojitve v sodni register. Vpis pripojitve v sodni register ima konstitutivni učinek. To pomeni, da pravne posledice pripojitve, navedene v 3. odst. 591. člena ZGD-1 nastopijo z dnem vpisa pripojitve v sodni register. Te so tako kompleksne in daljnosežne (npr. na premoženjskem, organizacijskem, članskem področju), da kljub morebitnim nepravilnostim v postopku pripojitve vrnitev v prejšnje stanje, torej kot je bilo pred vpisom pripojitve, ni več mogoče. S pritožbo zoper sklep o vpisu pripojitve in izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra pritožnika ne moreta doseči učinkov, ki jih želita, to pa je vzpostavitev takega registrskega stanja, kot je bil pred vpisom sedaj s pritožbo izpodbijanih sklepov v sodnih register in s tem izničenje pravnih posledic pripojitve, ker pritožba zoper te sklepe ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, saj pravne posledice pripojitve nastopijo že z vpisom pripojitve v sodni register (3. odst. 591. člena in 598. člen ZGD-1) in ne šele po pravnom