VSL Sklep I Cp 2747/2017

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik zahteval; da je tožena stranka dolžna v roku enega dneva vzpostaviti prejšnje soposestno stanje tako, da na lastne stroške uredi vse potrebno in v celoti omogoči tožniku dostop in uporabo delilnice - vinske kleti v izmeri 20,85 m - v pritličju stavbe na naslovu Ulica F. za namen izvajanja vinarske dejavnosti, bodisi tako, da tožniku izroči nove ključe vhodnih vrat v samo stavbo in nove ključe notranjih vrat v samo delilnico - vinsko klet, ali da nazaj vgradi prejšnji ključavnici, v vsakem primeru pa na način, da bo imel tožnik prost dostop do delilnice - vinske kleti, da iz vinske kleti odstrani vse predmete, posebej pa sode vina in morebitno drugo vinsko opremo drugega vinarja, razen vin in sodov ter pripadajoče opreme, ki je last tožnika, da se tožniku dovoljuje, če tožena stranka ne bo ravnala ravnala v skladu z navedenim, da lahko sam zamenja ključavnici z novima in toženi stranki izroči nove ključe oziroma da to stori tožnik ob pomoči tretje osebe, v vsakem primeru na stroške tožene stranke, da ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi, ugovor zoper sklep o začasni odredbi pa ne zadrži izvršbe, da se izvršba po sklepu opravi s sodelovanjem izvršitelja A. A. zaradi nasilnega vstopa in menjave ključavnic in da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v konkretnem pravdnem postopku.

2Tožnik vlaga pritožbo zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava, absolutne bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi napačne uporabe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sklep "nerazumljiv, oz. brez obrazložitve z t.i. levo roko očitno utemeljenost tožbe in protipravnost ravnanja tožene stranke na škodo tožeče stranke zanemari tudi v smislu obrazložitve predloga za izdajo začasne odredbe¹". Sodišče je zmotno ugotovilo, da tožniku ne nastaja nenadomestljiva škoda. Glede na predlagane dokaze, je odločitev sodišča preuranjena in nepravilna. Sodišče ni presojalo pogoja za izdajo začasne odredbe iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Tožniku nastaja velika premoženjska škoda zaradi izpada prodaje vin. Pred motenjem posesti je tožnik v vinski kleti prodal mesečno (več kot) 1.000 litrov vina. Dolgoletno poslovno sodelovanje in najemno razmerje je trajalo od 1. 7. 2010 do motilnega dejanja, ko tožnik nima več dostopa v vinsko klet. Tožniku nastaja tudi nematerialna škoda, ker se je v vinski kleti začelo prodajati vino drugega vinarja, zato je okrnjen ugled in dobro ime tožnikovih znamk in sort vina, ki so se prodajala v vinski kleti. Tožniku s protipravnim odvzemom posesti in okupacije njegove najete vinske kleti z drugimi vini in s prodajo slednjih nastaja nenadomestljiva škoda na ugledu in dobrem imenu. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je tožnik, glede na dopis "izredna prekinitev", sam prispeval k izgubi strank in trga ter k zmanjšanju ogleda in časti. Tožnik zatrjuje, da bi do povrnitve njegovega ugleda in dobrega imena prišlo s fizično prisotnostjo v okolišu, ko bi se vzpostavilo prejšnje posestno stanje. Z dostopom in uporabo vinske kleti, bi tožnik lahko začel s prodajo svojih vin in s tem si povrnil ugled in dobro ime, kot ga je imel preden je prišlo do nezakonitega posega v njegovo posest vinske kleti. Sodišče ugotavlja, da so dobavnice podpisane le s strani ene osebe in si zato zastavlja vprašanje verodostojnosti teh, kar po mnenju tožnika predstavlja očitno pristranskost sodišča. Tožnik je lastno vino dostavljal v najeto vinsko klet, zato podpis drugega ni bil potreben. Tožnik ne more več vstopati v vinsko klet, zato ne more nadzirati vina in preprečiti, da bi se vino v vinski kleti pokvarilo. Sodišče se v sklepu ni opredelilo do očitne nelojalne konkurence, ki jo tožena stranka izvaja nad tožnikom. Sodišče ugotavlja, da je tožnik predstavil le absoluten podatek dobička, kar pa po mnenju tožnika zadostuje, ker je tožnik v tem okolju prodajal le svoja vina preko te vinske kleti, v letu 2016 pa je imel iz naslova prodaje vina iz te vinske kleti 22.024,65 EUR zaslužka. Ker se vina od septembra 2017 v vinski kleti zaradi odvzema posesti ne prodaja več, je tožnik utrpel veliko izgubo dohodka. Ni razlogov, zaradi katerih bi moral tožnik dati trditve glede ocene, kolikšna bi bila prodaja in izguba dobička, če bi vina prodajal v svoji vinski kleti.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je na podlagi listin² ugotovilo, da je verjetnost terjatve izkazana. Predlog za začasno odredbo³ je zavrnilo, ker ni bila izkazana nobena od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pritožba protispisno zatrjuje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede pogojev za izdajo začasne odredbe iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče je v 8. točki obrazložitve sklepa navedlo razloge⁴, zaradi katerih predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ne morejo biti podlaga za izdajo regulacijske začasne odredbe. Tem razlogom pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. V konkretnem primeru je torej dopustno izdati začasno odredbo le, če se bo ugotovilo, da brez izdaje začasne odredbe lahko nastane tožniku nenadomestljiva škoda.

5Sodišče prve stopnje ugotavlja, da tožnik glede nevarnosti nastanka nenadomestljive škode zatrjuje, da mu bo ta škoda nastala zaradi izpada prodaje vin, vendar po mnenju sodišča tožnik te škode ni dokazal. Zmotne so ugotovitve sodišča, da tožnik ni dokazal nenadomestljive premoženjske škode, iz razloga, ker med pravdnima strankama ni več poslovnega sodelovanja, ker je tožena stranka odpovedala tožniku pogodbo o prodaji vin, na podlagi katere je tožena stranka za tožnika v vinski kleti, ki jo je imel v najemu tožnik, prodajala njegova vina. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v vinski kleti prodaja vina drugega vinarja, kar predstavlja za tožnika konkurenco⁵, kar le dodatno potrjuje obstoj verjetnosti, da tožniku nastaja škoda zaradi odvzete posesti še posebej iz razloga, ker se sedaj v vinski kleti prodajajo vina drugega vinarja. Tožnik v predlogu zatrjuje, da nima v bližini nobene druge vinske kleti, kjer bi vina skladiščil in prodajal⁶ in da je v vinski kleti od leta 2010 prodajal svoja vina, zato je bil s svojimi vini prisoten na relativno obsežnem trgu v ... dolini in okolici, saj je preko vinske kleti prodal mesečno (preko) tisoč litrov vina⁷. Sodišče zmotno ugotavlja, da tožnik ni dal trditev, da nima možnosti plasirati svojega vina drugje, to dejstvo pa bi bilo morda lahko relevantno, če bi tožena stranka trdila in predložila dokaze, ki bi to dejstvo potrdili. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da je sodišče preuranjeno, brez da bi izvedlo dokaze, ki jih je predlagal tožnik v zvezi z izdajo začasne odredbe, ugotovilo, da tožnik ni dokazal obstoja nenadomestljive škode⁸.

6Sodišče pravilno ugotavlja, da trditvena podlaga tožnika, ki se nanaša na nepremoženjsko škodo ni v zvezi s pravnim varstvom, v delu, v katerem zatrjuje, da zaradi širjenja laži tožniku nastaja nematerialna škoda. Tudi pri regulacijski začasni odredbi mora obstajati povezava med sodnim varstvom, ki ga uveljavlja tožnik s tožbenim zahtevkom in nenadomestljivo škodo, zaradi katere tožnik zahteva začasno sodno varstvo že med postopkom, ki je enako, kot ga uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Tožnikova teza (tudi) je, da je z odvzemom posesti nad vinsko kletjo in ker je v vinski kleti začel prodajati vina drug vinar, prišlo do posega v čast in dobro ime tožnika kot vinarja, kakor tudi do posega v ugled in dobro ime njegovih znamk in sort vina ter do nelojalne konkurence. Prav ima sodišče prve stopnje, da v primeru, če je prišlo zaradi motilnega dejanja do nematerialne škode ima tožnik na razpolago druga pravna sredstva za varstvo svojih osebnostnih pravic iz 178. in 179. čl. Obligacijskega zakonika. Kljub ne dovolj natančni trditveni podlagi tožnika v tem delu, pa iz nje izhaja, da tožnik povezuje protipravno ravnanje tožene stranke s posegom v dobro ime in ugled tožnika kot vinarja in v njegove znamke vin, ker tožnik zaradi odvzema posesti ne more več prodajati vin, kar pa lahko vpliva na ugled v smislu prodaje njegovih vin v tej regiji, s tem pa mu lahko nastaja nenadomestljiva škoda. Zatrjevani poseg v tožnikov ugled je treba torej v postopku zavarovanja presojati v okviru zatrjevane nenadomestljive premoženjske škode.

7V nadaljevanju so pojasnjeni razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek in ni razpisalo pritožbene obravnave ter nadaljnji napotki sodišču prve stopnje, ki naj jih upošteva v novem postopku. Sodišče je od predlaganih dokazov vpogledalo v listine, ni pa izvedlo dokaza z zaslišanjem prič in pravdnih strank, kot je v predlogu predlagal tožnik. Če sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ne izvede odločilnih dokazov, ki jih je predlagal tožnik (kot v konkretnem primeru, ko sodišče ni zaslišalo pravdnih strank in prič, predlog za zavarovanje pa je zavrnilo le na podlagi listin), toženi stranki pa ni dalo možnosti, da bi se o predlogu tožnika za izdajo regulacijske začasne odredbe izjavila, pritožbeno sodišče pa ugotovi, da je pritožba tožnika utemeljena, v takem primeru pritožbeno sodišče ni dolžno razpisati pritožbene obravnave. Sklep sodišča prve stopnje lahko razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Druga alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP nalaga pritožbenemu sodišču, da mora razpisati obravnavo, če je treba izvesti posamezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. V konkretnem primeru pa sodišče ni izvedlo relevantnih dokazov z zaslišanjem prič in pravdnih strank, zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter se ga posledično ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Posebej v postopku izdaje regulacijske začasne odredbe, ko obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe, je treba toženi stranki dati možnost, da se izjavi o predlogu, saj načeloma ne obstaja nevarnost⁹, da bo tožena stranka zaradi predloga za zavarovanje otežila izpolnitveno obveznost, kot se predlaga v predlogu oziroma v tožbenem zahtevku¹⁰ Vsaj v konkretnem primeru ta nevarnost (več) ne obstaja¹¹. Pred ponovno odločitvijo o predlogu je zato treba dati toženi stranki možnost, da se o predlogu izjavi. Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbo predlaga enake dokaze kot v tožbi, zato ni razumnega razloga, da bi pritožbeno sodišče v okviru ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi z začasno odredbo zasliševalo stranke in priče, da bi odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, nato pa bi sodišče prve stopnje v zvezi s tožbenim zahtevkom moralo znova zaslišati pravdne stranke in priče. Takšno postopanje bi bilo v nasprotju z ekonomičnostjo postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP. Treba je tudi upoštevati posebnosti postopka zaradi motenja posesti, ki nalaga sodišču, da mora zadevo hitro rešiti (425. člen ZPP), določen je krajši pritožbeni rok, rok za izpolnitev obveznosti, določi sodišče glede na okoliščine primera, sodišče pa lahko odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (prvi, drugi in tretji odstavek 428. člena ZPP). Glede na nabor dokazov tožnika v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, je realno pričakovanje, da se bodo v zvezi z začasno odredbo izvajali enaki dokazi¹², kot v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče glede na navedeno, ugotavlja, da samo glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, zato je izjemoma razveljavilo sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP). S to odločitvijo se tudi ne posega v tožnikovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP).

8Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, katere procesne kršitve je storilo sodišče prve stopnje in v čem so pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja, zato se v izogib ponavljanju na ta pojasnila sklicuje (glej drugi in tretji odstavek 360. člena ZPP).

9Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v osmih (8) dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Navedena opazka pooblaščenca tožnika je nedostojna komunikaciji odvetnika s sodiščem, zato jo pritožbeno sodišče izpostavlja. Tako kot velja dolžnost sodišče, da spoštljivo komunicira s pooblaščenci in strankami, velja enako pričakovanje še posebej za odvetnike, ki zastopajo stranke v pravdnih postopkih.
² Sodišče je odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe ne da bi zaslišalo pravdne stranke in priče ter naredilo predlagane poizvedbe; tožbo (v kateri je tudi predlog za izdajo začasne odredbe) pa je poslalo tožencu v odgovor skupaj z izpodbijanim sklepom.
³ V nadaljevanju predlog.
⁴ Pri tem pa se je sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča Up-275/97.
⁵ Glej 13. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
⁶ Glej tretji odstavek str. 3(a) tožbe in predloga.
⁷ Glej drugi in tretji odstavek na str. 3(a) tožbe in predloga.
⁸ To velja tudi za ugotovitve glede dobavnic in dobička. Glede možnosti, da bi tožnik vino in lastno opremo lahko vzel iz vinske kleti, pa je treba upoštevati tudi njegove trditve, da je na tem trgu deloval od leta 2010 in nenazadnje tudi trditve povezane z ugledom, v smislu kontinuitete prodaje tožnikovih vin na tem območju, s tem, da sedaj vinsko klet za prodajo vin uporablja drug vinar.
⁹ Kot v primeru predloga za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja denarne terjatve, kjer lahko obstaja nevarnost, da bo toženec ob prejemu predloga s svojim premoženjem razpolagal, da bi preprečil uveljavitev tožnikove terjatve in je zato treba tudi iz tega razloga izdati začasno odredbo preden se predlog vroči tožencu.
¹⁰ Iz trditvene podlage tožnika izhaja, da njegove terjatve ne ogroža nevarnost, da sklepa, s katerim bo tožencu naloženo, da vzpostavi prejšnje posestno stanje in prepovedno dejanje, ne bo mogoče izvršiti. Njegovo terjatev ogrožajo ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo, po izdaji sklepa, ostalo brez pomena, ker mu nastaja oziroma mu bo nastala nenadomestljiva škoda.
¹¹ Tožnik nima več posesti na vinski kleti. Vinska klet je tudi že oddana v najem drugemu vinarju.
¹² Predlog za začasno odredbo ne sme postati pravni institut za prednostno reševanje motenjskih pravd. Sodišče mora zato pozvati tožnika, da pojasni, katere dokaze naj izvede v postopku zavarovanja oziroma pri katerih še vztraja, saj če mora sodišče izvesti enake dokaze v postopku zavarovanja, kot v zvezi s tožbenim zahtevkom, se lahko izkaže, posebej glede na posebnosti postopka v pravdah zaradi motenja posesti (glej že citirani določbi: 425. in prvi, drugi in tretji odstavek 428. čl. ZPP), da tožnik nima pravnega interesa za sodno varstvo z začasno odredbo, razen če tožnik navede in izkaže, da tudi v takem primeru obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih mu je sodišče dolžno dati sodno varstvo v postopku zavarovanja.