UPRS Sodba II U 71/2023-21

I. Tožbi se ugodi. Sklep Inšpektorata RS za infrastrukturo, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, št. 06152-73/2020-32 z dne 2. 8. 2022 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR, v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

V presežku se stroškovni zahtevek pooblaščenca tožeče stranke zavrne.

Potek upravnega postopka

1Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo, Inšpekcija za energetiko in rudarstvo, je s sklepom o ustavitvi izvršbe št. 06152-73/2020-32 z dne 2. 8. 2022 (v nadaljevanju izpodbijan sklep) odločil, da se izvršba, pričeta zoper izvajalca obračuna A., d.o.o., z izdajo sklepa št. 06152-73/2020-11 z dne 21. 4. 2021 ustavi (1. točka izreka). V 2. točki izreka je bilo odločeno, da posebnih stroškov v postopku inšpekcijskega nadzora ni bilo.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je energetski inšpektor na podlagi 454. člena EZ-1 dne 12. 2. 2020 izdal zavezancu odločbo št. 06152-73/2020-4, v kateri je bilo v 1. točki odrejeno, da mora izvajalec obračuna stroškov toplote A., d.o.o. izvajati obračunavanje stroškov toplote za toploto večstanovanjske stavbe na ... v ..., v skladu z zahtevami in po podatkih izvajalca delitve stroškov za toploto B., d.o.o. Ker izvajalec obračuna A., d.o.o. do odrejenega roka ni izpolnil naloženih obveznosti, je bil dne 21. 4. 2021 izdan sklep o dovolitvi izvršbe št. 06152-73/2020-11, s katerim je bil inšpekcijski zavezanec opozorjen, da mora v naknadnem roku, to je do 10. 6. 2021, izpolniti neizpolnjeno obveznost iz odločbe, sicer bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v upravni izvršbi v znesku 1.000,00 EUR. V nadaljevanju obrazložitve je pojasnjen potek upravnega postopka in navedeno, da je energetski inšpektor v ponovljenem upravnem postopku dne 13. 6. 2022 izvedel kontrolni inšpekcijski pregled z namenom pridobiti dokaze in zaslišati oziroma soočiti izvajalca delitve stroškov in izvajalca obračuna, vse s ciljem ali izvajalec obračuna izvaja obračunavanje stroškov v stavbi po podatkih izvajalca delitve B., d.o.o. ter ali se upoštevajo podatki, katere posreduje B., d.o.o. v A. O kontrolnem inšpekcijskem pregledu je bil sestavljen zapisnik št. 06152-73/2020-28. Ugotovljeno je bilo, da se stroški toplote za ogrevanje večstanovanjske stavbe obračunavajo ob upoštevanju korektivnih faktorjev, pri izračunu katerih je upoštevanih 36 posameznih delov stavbe, ki so vezani na skupni ogrevalni sistem, brez upoštevanja posameznega dela stavbe, ki ima samostojni ogrevalni sistem preko lastne toplotne postaje. Iz izjav prisotnih navedenih v kontrolnem zapisniku in predloženih dokumentov je inšpektor ugotovil, da izvajalec delitve B., d.o.o. ne bo spremenil obstoječega načina delitve stroškov za toploto, in da izvajalec obračuna A., d.o.o. v obračunu upošteva podatke, ki jih posreduje izvajalec delitve, zato je zaključil, da je zahteva iz odločbe z dne 12. 2. 2020 v celoti izpolnjena. Na kontrolnem inšpekcijskem pregledu tožeča stranka kot stranski udeleženec ni bila prisotna, zato ji je pred sprejemom odločitve energetski inšpektor zapisnik poslal v izjasnitev, vendar je pooblaščenec tožnice, odvetnik C. C., odgovor podal prepozno, zato se pripombe ne upoštevajo. Glede na ugotovitve o izpolnitvi obveznosti iz inšpekcijske odločbe, je energetski inšpektor upravni izvršilni postopek ustavil ob upoštevanju prvega odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

3Stranska udeleženka Č. Č. (v nadaljevanju tožeča stranka oziroma tožnica), na katero se nanaša obračun stroškov toplote v postopku inšpekcijskega nadzora, se z odločitvijo o ustavitvi upravne izvršbe ni strinjala in je vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju tožena stranka oz. toženka) kot neutemeljeno zavrnilo (odločba št. 360-87/2021/6-02411851 z dne 2. 11. 2022).

Tožbene navedbe

4Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu in navaja, da je lastnica posameznega dela večstanovanjske stavbe na naslovu ... v ... Inšpektorat RS za infrastrukturo je po uradni dolžnosti opravljal inšpekcijski nadzor v njeni večstanovanjski stavbi, in sicer o pravilni uporabi 4. člena Pravilnika o načinu delitve stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je energetski inšpektor ugotovil, da zavezanec A., d.o.o. ne spoštuje Pravilnika in izvajalcu delitve stroškov B. d.o.o. onemogoča dostavo podatkov o porabljeni toploti z upoštevanjem korekcijskih faktorjev za tožničino stanovanje, je izdal odločbo št. 06152-73/2020-4-60272 z dne 12. 2. 2020, s katero je naložil, da mora izvajalec obračuna izvajati obračunavanje stroškov za toploto večstanovanjske stavbe na ... v ... v skladu z zahtevami in po podatkih izvajalca delitve stroškov za toploto. Čeprav A., d.o.o. takšne odločbe inšpektorja ni izvajalo, je inšpektor šele dne 21. 4. 2021 izdal sklep o dovolitvi predlagane izvršbe, iz katerega izhaja, da je odločba z dne 12. 2. 2020 postala izvršljiva dne 20. 2. 2022 in da se dovoli njena izvršba, da mora zavezanec v naknadnem roku do 10. 6. 2021 izpolniti obveznost, določeno v 1. točki izreka navedene odločbe, in da v kolikor v danem roku ne bo v celoti izpolnil obveznosti, se bo opravila izvršba z uporabo denarne kazni v višini 1.000,00 EUR. Ker brez podlage ni bilo mogoče anulirati osnovne odločbe z dne 12. 2. 2020 in ne sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 21. 4. 2021, so se energetski inšpektor, vodstvo A., d.o.o. in B., d.o.o. dogovorili, da se bosta odločba in sklep anulirala na način, da bo energetski inšpektor izdal novo odločbo, tokrat zoper inšpekcijskega zavezanca B., d.o.o., in s to odločbo bo B., d.o.o. prepovedal uporabo korekcijskih faktorjev za stanovanje tožnice. Tako je energetski inšpektor dne 7. 4. 2021 izdal inšpekcijskemu zavezancu B. d.o.o. odločbo št. 06152-166/2021-3, s katero je odredil, da je pri delitvi stroškov toplote za ogrevanje večstanovanjske stavbe na naslovu ..., potrebno upoštevati korekturne faktorje pri 36 posameznih delih stavbe brez upoštevanja posameznega dela stavbe, ki ima samostojni ogrevalni sistem preko lastne toplotne postaje TOP803-1 (stanovanje tožnice). O izdaji navedenih odločb energetski inšpektor tožnice ni obvestil, čeprav bi jo po 44. členu ZUP moral obvestiti, saj je v inšpekcijskem spisu imel izkazan njen pravni interes. Prav tako je z odločbo prepovedal B. d.o.o., da za tožničino stanovanje obračunava korekturne faktorje in bi že zaradi te okoliščine moral z odločbo seznaniti tožnico. Potem ko je tožnica to odločbo prejela, je dne 19. 5. 2021 zahtevala obnovo postopka na podlagi 9. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. Inšpektorat RS za infrastrukturo je s sklepom št. 06152-166/2021-8 z dne 2. 6. 2021 dovolil obnovo postopka in zadržal izvršitev odločbe št. 06152-166/2021-3 z dne 7. 4. 2021 in pooblaščencu stranske udeleženke poslal v izjasnitev odločbo št. 06152-166/2021-3 z dne 7. 4. 2021. Stranska udeleženka je podala obširen odgovor dne 17. 6. 2021, energetski inšpektor pa je zato dne 5. 10. 2021 izdal odločbo št. 06152-166/2021-25, s katero je odločil, da se odločba Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo št. 06152-166/2021-3 z dne 7. 4. 2021 odpravi iz razloga, ker temelji na neresničnih izjavah direktorice inšpekcijskega zavezanca B., d.o.o. in delavca B., d.o.o., D. D., ki opravlja upravniške posle za stanovanje na ... Na kontrolni inšpekcijski pregled, izveden dne 13. 6. 2022, je inšpektor povabil predstavnika B., d.o.o., medtem ko tožnice kot stranske udeleženke postopka, skladno z določilom 9. člena ZUP, ni povabil, na takšen način pa je kršil njeno ustavno pravico do enakega varstva pravic. Navedena okoliščina je pomembna iz razloga, ker je energetski inšpektor na opravljenem kontrolnem inšpekcijskem pregledu dne 13. 6. 2022 sprejel odločitev, da je A., d.o.o. izpolnila zahtevo iz odločbe št. 06152-73/2020-4 z dne 12. 2. 2020. To dejstvo je zapisano v zapisniku, ki se je vodil ob kontrolnem inšpekcijskem pregledu. Listinsko je torej izkazano, da je energetski inšpektor svojo odločitev sprejel na kontrolnem inšpekcijskem pregledu in jo tudi zapisal v zapisnik, ne da bi pred svojo odločitvijo o ugotovitvah inšpekcijskega pregleda seznanil stransko udeleženko. To procesno napako je inšpektor ugotovil in naslednjega dne, 14. 6. 2022, tožničinemu pooblaščencu poslal pisanje, poziv za izjasnitev stranskega udeleženca. Po javnem sprejemu odločitve, ki jo je inšpektor sprejel v prisotnosti zavezanca izvršbe in pravne osebe, ki v postopku ni stranka ali stranki udeleženec, in protokolaciji sprejete odločitve v zapisnik, je vsakršno naknadno pozivanje stranskega udeleženca v izjasnitev, in to po že odločeni zadevi, povsem brez pravne podlage. Procesno napako bi inšpektor lahko saniral samo z razpisom novega ogleda, na katerega bi vabil tudi pooblaščenca stranskega intervenienta, česar pa ni storil. Posledično je inšpektor zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter kršil materialno pravo, odločba pa je nezakonita. Dejansko stanje na dan 13. 6. 2022 je povsem identično stanju, kakršno je bilo na dan 12. 2. 2020, to je na dan izdaje inšpekcijske odločbe št. 06152-73/2020-4, in dejanskemu stanju na dan izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe. To pomeni, da zavezanec ne izvaja obračunavanja stroškov za toploto večstanovanjske stavbe na ..., kakor mu to nalaga pravnomočna in izvršljiva odločba z dne 12. 2. 2020 in sklep o dovolitvi izvršbe z dne 21. 4. 2021. Zato ni jasno, kako je energetski inšpektor ob nespremenjenem dejanskem stanju prišel do zaključka, da je zahteva iz odločbe v celoti izpolnjena.

5V nadaljevanju tožbe tožnica graja tudi nepravilnost zaključkov toženke v drugostopenjski odločbi, prereka navedbe iz odgovora na tožbo ter predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, toženki pa naloži v plačilo stroške postopka.

Odgovor na tožbo

6Toženka je v odgovoru na tožbo v celoti prerekala tožbene navedbe tožnice in predlagala, da sodišče tožbo zavrne. Pri tem se je v celoti sklicevala na obrazložitev iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ter dodatno še navajala, da je bila izvršba ustavljena na podlagi naslednjih ugotovitev in dokumentov: 1) kontrolnega inšpekcijskega pregleda št. 06152-73/2020-28, opravljenega dne 13. 6. 2022, kjer je bilo ugotovljeno, da A., d.o.o. izvaja obračun v skladu z dokumenti, ki jih pošilja B., d.o.o. (upravnik večstanovanjske stavbe); 2) e-sporočila A., d.o.o. z dne 6. 5. 2021, iz katerega izhaja, da je omogočen vnos podatkov delitve stroškov v novo virtualno/računsko enoto; 3) e-sporočila B., d.o.o. z dne 7. 5. 2021, kjer je zapisano, da se bo delitev stroškov izvajala nespremenjeno, torej samo za 36 stanovanj in ne 36+1 stanovanje (Č. Č.). B., d.o.o. kot izvajalec delitve toplotne energije uporablja korekcijske faktorje za vsa stanovanja, razen za tožničino stanovanje, in sicer neprekinjeno od oktobra 2019 naprej (sporočilo družbe B., d.o.o.). Takšna delitev stroškov za toploto je po mnenju toženke pravilna in skladna z 2. členom Pravilnika. Obravnavana večstanovanjska stavba ima 37 stanovanj in 2 kurilnici, pri čemer prva skupna kurilnica oziroma toplotna podpostaja ogreva 36 stanovanj, druga lastniška kurilnica oziroma toplotna podpostaja pa samo 1 stanovanje v velikosti 304 kvadratnih metrov, to je stanovanje Č. Č., ki ima možnost ogrevanja bazena. Poleg tega je tožnica predložila sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. N 42/2015, v katerem je na 7. strani v 2. točki navedeno, da je lastnica stanovanja izključna lastnica ene toplotne podpostaje ter toplotne napeljave, ki je za hišnimi priključki in se nahaja v skupnih prostorih ter je namenjena izključno uporabi njenega stanovanja, kot tudi instalacijska omarica te toplotne napeljave. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne.

Navedbe strank z interesom

7Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zvezi s 3. alinejo 16. člena ZUS-1 tožbo v upravnem sporu poslalo v odgovor stranki z interesom A., d.o.o. (inšpekcijski zavezanec), ki na tožbo ni odgovoril.

Nadaljnje navedbe strank

8Tožnica je v prvi pripravljalni vlogi dodatno navajala še, da se drugostopenjski organ ni v celoti opredelil do njenih pritožbenih navedb, zato gre za kršitev določb upravnega postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe oziroma gre za kršitev določbe drugega odstavka 254. člena ZUP. V tem oziru drugostopenjska odločba tudi ni ustrezno obrazložena, zato je sodišče ne more preizkusiti. Navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Predmet obravnave v tem postopku je ustavitev izvršbe in ne ugotavljanje dejanskega stanja glede uporabe materialnega prava. Pravilno dejansko in materialno pravno stanje zadeve je že bilo ugotovljeno s pravnomočno dokončno in izvršljivo odločbo št. 06152-73/2020-4-60272 z dne 12. 2. 2020. Pri pravnomočnih dokončnih in izvršljivo razsojenih zadevah pa ni mogoče v izvršilnem postopku na novo ugotavljati in obravnavati zadev glede dejanskega stanja, kar toženka počenja v njenih navedbah odgovora na tožbo. Tudi sicer pa so vse njene navedbe neutemeljene in jih tožnica prereka.

9Bistveno je, da je bil inšpekcijski pregled oziroma obravnava opravljena povsem brez vednosti stranske udeleženke in brez njej ali pooblaščencu poslanega povabila na udeležbo pri tem inšpekcijskem postopku. S tem so bile tožnici kršene ustavne in zakonske pravice, da se izjasni o navedbah zavezanca izvršbe. Pri tem ne zadostuje le pisna izjasnitev stranke z vsebino, saj je potrebno upoštevati pravila poštenega postopka na način, da je stranki neposredno na naroku oziroma na pregledu dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ugotovitve energetskega inšpektorja v zapisniku in obvestila B., d.o.o. o izvrševanju so neresnične, saj zavezanec še vedno ne izpolnjuje izrečenega ukrepa iz 1. točke dispozitiva sklepa z dne 12. 2. 2020 in tako niso izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe po prvem odstavku 293. člena ZUP. Aplikacija, v katero naj bi se vnašali podatki, sicer obstaja, vendar je še vedno operativno nedelujoča. Delujoča naj bi postala šele v bodočnosti, po podpisu skupne pogodbe o dobavi toplote s strani B., d.o.o. ali lastnikov samih, kot to zahteva A., d.o.o. Pogoji za ustavitev izvršbe zato niso podani.

Izvedba glavne obravnave

10Sodišče je v zadevi odločilo po opravljenem naroku za glavno obravnavo dne 29. 1. 2025 (prvi odstavek 51. člena ZUS-1). Na narok za glavno obravnavo je pristopil pooblaščenec tožnice, medtem ko toženka in stranka z interesom na narok nista pristopila, svojega izostanka tudi nista opravičili. Sodišče je zato narok izvedlo v odsotnosti pravilno vabljene toženke in stranke z interesom (drugi odstavek 58. člena ZUS-1).

Dokazni sklep

11Sodišče je v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo v odločbo Ministrstva za infrastrukturo št. 360-87/2021/6-02411851 z dne 2. 11. 2022 (dokaz A2), sklep o ustavitvi izvršbe Inšpektorata RS za infrastrukturo, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo št. 06152-73/2020-32 z dne 2. 8. 2022 (dokaz A3), odločbo Inšpektorata RS za infrastrukturo št. 06152-73/2020-4-60272 z dne 12. 2. 2020 (dokaz A4), pritožbo tožnice zoper sklep o ustavitvi izvršbe z dne 2. 8. 2022 (dokaz A5), obvestilo o vročitvi odločbe II. stopnje (dokaz A6), korekturne faktorje za delitev in obračun stroškov za toploto v večstanovanjski stavbi ... v ... (dokaz A7), odgovor na zahtevo za dostavo podatkov z dne 29. 7. 2021 (dokaz A8), račun 23-PR005935K (dokaz A9), račun 22-PR006180K (dokaz A10), pobudo za nadaljevanje postopka št. 06152-73/2020-4-60272 (dokaz A11), sklep št. 06152-73/2020-10 z dne 19. 4. 2021 (dokaz A12), elektronska sporočila D. D. in E. E. (dokaz A13), sklep o dovolitvi izvršbe št. 06152-73/2020-11 z dne 21. 4. 2021 (dokaz A14), odločbo št. 06152-166/2021-3 z dne 7. 4. 2021 (dokaz A15), zahtevek za obnovo postopka (dokaz A16), sklep št. 06152-166/2021-8 z dne 2. 6. 2021 (dokaz A17), odločbo št. 06152-166/2021-25 z dne 5. 10. 2021 (dokaz A18), kuverto s poizvednico (dokaz A19, A20), dopis A., (dokaz A21), obvestilo inšpekciji o izpolnitvi obveznosti z dne 10. 6. 2021 (dokaz A22), sklep št. 06152-73/2020-15 z dne 3. 8. 2021 (dokaz A23), pritožbo tožnice (dokaz A24), odločbo št. 360-87/2021/3-02411851 z dne 11. 5. 2022 (dokaz A25), zapisnik št. 06152-73/2020-28 z dne 13. 6. 2022 (dokaz A27), izjasnitev stranskega udeleženca (dokaz A28), elektronsko sporočilo za pridobitev informacije javnega značaja (dokaz A29), dopis - pridobitev informacije javnega značaja (dokaz A30), odgovor na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (dokaz A31), seznam uradnih oseb pooblaščenih za odločanje v upravnem postopku na I. in II. stopnji (dokaz A32), zapisnik rednega inšpekcijskega pregleda št. 06152-73/2020-2-60272 z dne 22. 1. 2020 (dokaz A33), pridobitev informacije javnega značaja (dokaz A34), odločbo št. 090-20/2021/2 z dne 13. 10. 2021 (dokaz A35), dopis F. (dokaz A36, A37), dopolnitev vloge z dostavo dokaza (dokaz A38), izjavo tožeče stranke z dne 3. 3. 2020 (dokaz A39) ter vse listine sodnega in upravnega spisa. Tožnice sodišče ni zaslišalo, saj na narok ni pristopila, pooblaščenec na njenem zaslišanju ni vztrajal.

12Po presoji vsakega dokaza posebej, vseh dokazov skupaj in dokaznega postopka kot celota sodišče zaključuje, da je tožba tožnice utemeljena, kot obrazloženo v nadaljevanju.

Presoja sodišča

13Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).¹

14Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je ustavitev upravne izvršbe dovoljena s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06152-73/2020-11 z dne 21. 4. 2021. V takšnih postopkih se sodišče ne ukvarja niti s pravilnostjo inšpekcijske odločbe, niti sklepa o dovolitvi izvršbe, temveč ob upoštevanju prvega odstavka 293. člena ZUP, ki določa, da se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena, da izvršba sploh ni bila dovoljena ali da je bila opravljena proti komu, ki ni zavezanec, v okviru tožbenih navedb presoja le pravilnost izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka. Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).²

15Glede na navedbe stranke in podatke upravnega spisa v predmetni zadevi niso sporna naslednja materialnopravna relevantna dejstva:

- da je bilo z odločbo št. 06152-73/2020-4 z dne 12. 2. 2020 energetskega inšpektorja Inšpektorata RS za infrastrukturo zavezancu A., d.o.o. (stranki z interesom v tem upravnem sporu) naloženo, da mora izvajati obračunavanje stroškov za toploto večstanovanjske stavbe na ..., v skladu z zahtevami in po podatkih izvajalca delitve stroškov za toploto B., d.o.o.;

- da je tožnica kot lastnica posameznega dela večstanovanjske stavbe (stanovanja), na katero se nanaša obračunavanje stroškov za toploto, v inšpekcijskem postopku zoper zavezanca A., d.o.o. sodelovala kot stranska udeleženka (sklep o priznanju statusa stranskega udeleženca št. 06152-73/2020-10 z dne 19. 4. 2021).

- da je bil zoper inšpekcijskega zavezanca dne 21. 4. 2021 izdan sklep o dovolitvi izvršbe št. 06152-73/2020-11;

- da je v ponovljenem postopku, potem ko je bil sklep o ustavitvi izvršbe št. 06152-73/2020-15 z dne 3. 8. 2021 na pritožbeni stopnji odpravljen (odločba toženke št. 360-87/2021/3-0241185 z dne 11. 5. 2022), izdan sklep o ustavitvi izvršbe št. 06152-73/2020-32 z dne 2. 8. 2022 (izpodbijan sklep) iz razloga, ker naj bi inšpekcijski zavezanec izpolnil obveznost naloženo v odločbi z dne 12. 2. 2020;

- da je energetski inšpektor izpodbijano odločitev o ustavitvi izvršbe sprejel po dne 13. 6. 2022 opravljenem ogledu, na katerem sta bila prisotna pooblaščenec inšpekcijskega zavezanca E. E. in predstavnik izvajalca delitve B., d.o.o. G. G., medtem ko tožnica na inšpekcijskem ogledu ni bila prisotna;

- prav tako glede na navedbe strank v postopku med strankami ni sporno, da tožnica na inšpekcijski kontrolni pregled ni bila vabljena oziroma ni bila obveščena o tem, da bo potekal oziroma da poteka inšpekcijski nadzor na lokaciji, je pa bil njenemu pooblaščencu v izjavo posredovan zapisnik z dne 13. 6. 2022, vključno s pozivom, da ima v roku 5 dni možnost izjasnitve v zvezi z dejstvi ugotovljenimi v inšpekcijskem postopku;

- da je pooblaščenec tožnice izjasnitev podal po poteku dodeljenega roka za izjasnitev, a pred izdajo izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršbe, njegove pripombe pa zaradi nepravočasnosti niso bile upoštevane.

16Sporno v predmetni zadevi pa je, ali je energetski inšpektor postopek izvršbe pravilno ustavil. V tem oziru tožnica zatrjuje, da obveznosti iz upravne odločbe niso bile izvršene, zato pogojev za ustavitev izvršbe ni. Prav tako med strankama ostaja sporno vprašanje, ali je bila tožnici, s tem, ko ji je bil po opravljenem ogledu v izjasnitev in pripombe posredovan zapisnik z dne 13. 6. 2022, zagotovljena zadostna možnost sodelovanja v inšpekcijskem postopku.

17Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek (torej ZUP). Ker Energetski zakon (EZ-1) in ZIN ne urejata načela zaslišanja stranke in njegovih izvedbenih določb, je treba uporabiti določbe ZUP. Slednji v prvem odstavku 9. člena opredeljuje načelo zaslišanja stranke, ki pomeni, da je treba dati stranki pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Tako po določbah ZUP kot po določbah ZIN imajo zavezanec, njegov zakoniti ali statutarni zastopnik, pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca varovano pravico do sodelovanja pri izvajanju neposrednih procesnih dejanj, na primer pri zaslišanju prič, postavljanju in zaslišanju izvedencev, ogledih ipd., zato jih je inšpektor o tem dolžan seznaniti in jim omogočiti sodelovanje.³ V ta namen mora na podlagi tretjega odstavka 146. člena ZUP uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven nje pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti tudi, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem. Ustna obravnava mora biti razpisana vselej, če je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence (prvi odstavek 154. člena ZUP). Iz navedenih določb izhaja, da mora uradna oseba na razpisano ustno obravnavo istočasno povabiti vse stranke postopka in jim na ta način omogočiti, da osebam, ki so zaslišane v dokazne namene, postavljajo vprašanja. Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanja drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) namreč pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke in zagotavlja stranki postopka pravico do izjave tudi do obremenilnih dokazov in prič, kar je pomembno tudi z vidika uresničevanja načela materialne resnice, ki nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek 8. člena ZUP). Če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v upravnem postopku preuranjeno. Takšno stališče je v upravno sodni praksi ustaljeno.⁴

18Enako kot zgoraj obrazloženo velja za stranko, velja tudi za stranskega udeleženca. Vključitev in sodelovanje stranskega udeleženca v postopku zaradi varstva svojih koristi in pravic je izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Stranskemu udeležencu je tako omogočeno, da v tuji upravni stvari varuje svojo pravno korist iz razloga obstoja določenega razmerja do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. Stranski udeleženci v upravnih postopkih niso stranke in nimajo enakega procesnega položaja kot stranke, imajo pa po določbah ZUP enake procesne pravice in dolžnosti kot stranka, vendar pa jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi, torej omejeno.⁵ V obravnavani zadevi je bil tožnici status stranskega udeleženca priznan, zato po presoji sodišča ne more biti sporno, da ji je bilo pred izdajo odločbe potrebno zagotoviti možnost sodelovanja in možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. Pri tem zgolj posredovanje zapisnika o ugotovitvah inšpekcijskega ogleda v izjasnitev temu ne zadosti, temveč mora biti, kot že večkrat izpostavljeno, stranki dana možnost neposrednega sodelovanja na obravnavi oziroma pri izvajanju dokazov odločilnih za sprejem odločitve. Če stranki ali stranskemu udeležencu to ni zagotovljeno, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi katere je treba odpraviti odločbo prve stopnje in dopolniti postopek (tretji odstavek 251. člena ZUP) ter s tem odpraviti ugotovljeno kršitev.

19V obravnavi zadevi izpodbijan sklep temelji na kontrolnem inšpekcijskem pregledu, na katerem so se izvajali dokazi (zaslišanje predstavnikov, vpogled v predloženo dokumentacijo), ki jih je energetski inšpektor uporabil kot dokaz o izpolnitvi obveznosti inšpekcijskega zavezanca iz inšpekcijske odločbe. To izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je v obrazložitvi navedeno, da je bil kontrolni inšpekcijski pregled na lokaciji v A., d.o.o. izveden "z namenom pridobiti dokaze in zaslišati/soočiti izvajalca delitve B., d.o.o. in izvajalca obračuna A., d.o.o.. [...]"). Upravni organ je torej s ciljem ugotavljanja pogojev za ustavitev izvršbe izvajal poseben ugotovitveni postopek namenjen ugotovitvi resničnega dejanskega stanja in zagotovitvi možnosti strankam (enako stranskim udeležencem, saj je tudi ukrep ustavitve izvršbe glede na dejansko stanje v konkretni zadevi ukrep, ki posega v pravice in pravne koristi stranskega udeleženca⁶), da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, ki pa jih lahko zavarujejo le na način, da so z ugotovitvami organa pred izdajo odločbe seznanjene, da se lahko o njih primerno izjavijo⁷, kar tožeči stranki ni bilo omogočeno. Tožnici je bil s pozivom z dne 14. 6. 2022 sicer poslan zapisnik o opravljenem ogledu z dne 13. 6. 2022 ter tožnica pozvana, da lahko v roku 5 dni poda pripombe in se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev ter predloži dokumentacijo, vendar pa o nameravanem ogledu inšpektor tožnice ni vnaprej seznanil in ji ni dal možnosti, da je na ogledu prisotna in da se na kraju samem seznani z ugotovitvami inšpektorja (inšpektor je, kot to izhaja iz zapisnika, po izvedbi dokazov, že na samem kraju zaključil, da je obveznost izpolnjena), da nanje ustno poda pripombe in da zaslišanim oziroma soočenim osebam, ki so bile zaslišane v dokazne namene, postavlja vprašanja. Takšno ravnanje po presoji sodišča predstavlja kršitev pravil postopka, ki vpliva na pravilnost in zakonitost izdane odločbe.⁸

20Ker pred izdajo izpodbijane odločbe ustna obravnava, ki je v tej zadevi glede na izvedbo ogleda na kraju samem⁹ ter izvajanje dokazov na njem, ob upoštevanju prvega odstavka 154. člena ZUP, obligatorna, ni bila razpisana, tožnica pa z dejstvom,da poteka ogled oziroma da bo potekal ogled ni bila seznanjena, zaradi česar ji ni bilo omogočeno, da neposredno sodeluje pri izvajanju dokazov in ugotavljanju pravno odločilnih dejstev,¹⁰ je bila po presoji sodišča storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, na obstoj katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zatrjevala pa jo je tudi tožnica v postopku.

21Glede na obrazloženo, je zato sodišče izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovno odločanje (tretja točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Sodišče na naroku za glavno obravnavo obravnavane procesne kršitve samo ni moglo odpraviti,¹¹ saj je v konkretnem primeru potrebno v kontradiktornem postopku zagotoviti zaslišanje oziroma soočenje vseh vključenih oseb ter omogočiti vpogled v listinsko dokumentacijo. Sodišče je zato zadevo vrnilo v odločanje upravnemu organu prve stopnje. Ker je že navedena absolutna bistvena kršitev določb postopka razlog za odpravo izpodbijane odločbe, se sodišče do preostalih navedb tožnice ni rabilo opredeliti.

22V ponovnem postopku bo moral organ opraviti ustno obravnavo in nanjo povabiti vse stranke, vključno s tožnico ter nato ponovno odločiti, pri čemer se bo moral v odločitvi konkretizirano in obrazloženo opredeliti do vseh vsebinskih ugovor tožnice kot stranske udeleženke. V ponovljenem postopku je upravni organ vezna na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, nov upravni akt pa mora izdati v roku 30 dni od dneva, ko je dobil predmetno sodbo (peti odstavek 64. člena ZUS-1)

Stroški postopka

23V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku upravnega spora zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na glavni obravnavi, upravičen do povrnitve stroškov v višini 385,00 EUR z 22% DDV v znesku 84,70 EUR, skupno 469,70 EUR, kar je sodišče naložilo v plačilo toženki (II. točka izreka). Pooblaščenec tožnice je stroške priglasil po Odvetniški tarifi (OT), ker pa mu ti stroški ne pripadajo (5. člen Pravilnika), temveč so vsi stroški zajeti v pavšalnem znesku predvidenem v 3. členu Pravilnika, je sodišče v presežku stroškovni zahtevek pooblaščenca tožnice zavrnilo, kot to izhaja iz izreka.

24Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).¹²

25Sodna taksa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti.

¹ Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 266, točka 5. in 7.
² VSRS sodba opr. št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009.
³ Polonca Kovač et al., Inšpekcijski nadzor, Razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, str. 232.
⁴ Prim. UPRS sodba opr. št. II U 284/2018-17 z dne 10. 3. 2021, opr. št. II U 44/2021 z dne 23. 8. 2023, opr. št. II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023 in druge.
⁵ USRS sodba opr. št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011.
⁶ Prim. Ustavno sodišče RS odločba št. Up-2411/06-12 z dne 22. 5. 2008, 10. točka obrazložitve. op. 6.
⁷ Enako Komentar ZUP k 146. členu, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 128 - 134.
⁸ V podobni zadevi enako VSRS sklep opr. št. X Ips 45/2019 z dne 3. 6. 2020.
⁹ Ogled je namreč sam po sebi oblika ustne obravnave, le da se v tem primeru ustna obravnava (deloma) izvede zunaj sedeža organa, tako se tudi pri ogledu zagotovijo enake procesne pravice strank in drugih udeležencev kot pri ustni obravnavi. Enako Komentar ZUP k 154. členu, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 170.
¹⁰ Tako tudi UPRS sodba I U 1541/2016 z dne 17. 1. 2018.
¹¹ VSRS sklep opr. št. X Ips 45/2019 z dne 3. 6. 2020.
¹² Enako tudi načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006.