UPRS Sodba III U 131/2024-23

Tožbi se ugodi in se odpravijo I. in III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 147/2024 z dne 26. 4. 2024, I. in III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 148/2024 z dne 26. 4. 2024, I. in III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 150/2024 z dne 26. 4. 2024, I. in III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 151/2024 z dne 26. 4. 2024, I. in III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 153/2024 z dne 26. 4. 2024, I. in III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 154/2024 z dne 26. 4. 2024, I. in III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 156/2024 z dne 26. 4. 2024, in I. in III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, Bpp 157/2024 z dne 26. 4. 2024, in se navedene zadeve v tem obsegu vrnejo istemu organu v ponovni postopek.

Izpodbijane odločbe

1Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju: toženka) je z odločbo, Bpp 146/2024 z dne 26. 4. 2024 (v nadaljevanju: prva izpodbijana odločba), delno ugodilo prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 8. 12. 2023 vložil A. A. (v nadaljevanju: stranka z interesom), in mu dodelilo redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. VI K 17357/2020, v katerem je udeležen kot oškodovanec, in sicer od 9. 12. 2023 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi (I. točka izreka). Zavrnilo je prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v navedenem kazenskem postopku (II. točka izreka). Za izvajanje odobrene BPP je določilo odvetnika B. B. iz Odvetniške pisarne A., d.o.o., ..., ki je podal soglasje k izvajanju BPP (III. točka izrekla). Izvajalca BPP je še poučilo o predložitvi napotnice skladno z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP; IV. točka izreka).

Z odločbo, Bpp 148/2024 z dne 26. 4. 2024 (v nadaljevanju: druga izpodbijana odločba), je toženka delno ugodila prošnji za dodelitev BPP, ki jo je 8. 12. 2023 vložila stranka z interesom, in ji dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani VI K 17341/2020, v katerem je stranka z interesom udeležena kot oškodovanec, in sicer od 9. 12. 2023 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi (I. točka izreka). Zavrnila je prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v navedenem kazenskem postopku (II. točka izreka). Za izvajanje odobrene BPP je določila odvetnika B. B. iz Odvetniške pisarne A., d.o.o., ..., ki je podal soglasje k izvajanju BPP (III. točka izrekla). Izvajalca BPP je še poučila o predložitvi napotnice skladno z določbami ZBPP (IV. točka izreka).

Z odločbo, Bpp 150/2024 z dne 26. 4. 2024 (v nadaljevanju: tretja izpodbijana odločba), je toženka delno ugodila prošnji za dodelitev BPP, ki jo je 8. 12. 2023 vložila stranka z interesom, in ji dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, I K 75573/2022, v katerem je stranka z interesom udeležena kot oškodovanec, in sicer od 9. 12. 2023 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi (I. točka izreka). Zavrnila je prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v navedenem kazenskem postopku (II. točka izreka). Za izvajanje odobrene BPP je določila odvetnika B. B. iz Odvetniške pisarne A., d.o.o., ..., ki je podal soglasje k izvajanju BPP (III. točka izreka). Izvajalca BPP je še poučila o predložitvi napotnice skladno z določbami ZBPP (IV. točka izreka).

Z odločbo, Bpp 151/2024 z dne 26. 4. 2024 (v nadaljevanju: četrta izpodbijana odločba), je toženka delno ugodila prošnji za dodelitev BPP, ki jo je 8. 12. 2023 vložila stranka z interesom, in ji dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, VI K 11299/2023, v katerem je stranka z interesom udeležena kot oškodovanec, in sicer od 9. 12. 2023 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi (I. točka izreka). Zavrnila je prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v navedenem kazenskem postopku (II. točka izreka). Za izvajanje odobrene BPP je določila odvetnika B. B. iz A., d.o.o., ..., ki je podal soglasje k izvajanju BPP (III. točka izreka). Izvajalca BPP je še poučila o predložitvi napotnice skladno z določbami ZBPP (IV. točka izreka).

Z odločbo, Bpp 153/2024 z dne 26. 4. 2024 (v nadaljevanju: peta izpodbijana odločba), je toženka delno ugodila prošnji za dodelitev BPP, ki jo je 8. 12. 2023 vložila stranka z interesom, in ji dodelilo redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. I K 17350/2020, v katerem je stranka z interesom udeležena kot oškodovanec, in sicer od 9. 12. 2023 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi (I. točka izreka). Zavrnila je prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v navedenem kazenskem postopku (II. točka izreka). Za izvajanje odobrene BPP je določila odvetnika B. B. iz A., d.o.o., ..., ki je podal soglasje k izvajanju BPP (III. točka izreka). Izvajalca BPP je še poučila o predložitvi napotnice skladno z določbami ZBPP (IV. točka izreka).

Z odločbo, Bpp 154/2024 z dne 26. 4. 2024 (v nadaljevanju: šesta izpodbijana odločba), je toženka delno ugodila prošnji za dodelitev BPP, ki jo je 8. 12. 2023 vložila stranka z interesom, in ji dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, I K 75634/2022, v katerem je stranka z interesom udeležena kot oškodovanec, in sicer od 9. 12. 2023 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi (I. točka izreka). Zavrnila je prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v navedenem kazenskem postopku (II. točka izreka). Za izvajanje odobrene BPP je določila odvetnika B. B. iz Odvetniške pisarne A., d.o.o., ..., ki je podal soglasje k izvajanju BPP (III. točka izreka). Izvajalca BPP je še poučila o predložitvi napotnice skladno z določbami ZBPP (IV. točka izreka).

Z odločbo, Bpp 156/2024 z dne 26. 4. 2024 (v nadaljevanju: sedma izpodbijana odločba), je toženka delno ugodila prošnji za dodelitev BPP, ki jo je 8. 12. 2023 vložila stranka z interesom, in ji dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, VII K 14120/2023, v katerem je stranka z interesom udeležena kot oškodovanec, in sicer od 9. 12. 2023 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi (I. točka izreka). Zavrnila je prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v navedenem kazenskem postopku (II. točka izreka). Za izvajanje odobrene BPP je določila odvetnika B. B. iz A., d.o.o., ..., ki je podal soglasje k izvajanju BPP (III. točka izreka). Izvajalca BPP je še poučila o predložitvi napotnice skladno z določbami ZBPP (IV. točka izreka).

Z odločbo, Bpp 157/2024 z dne 26. 4. 2024 (v nadaljevanju: osma izpodbijana odločba), je toženka delno ugodila prošnji za dodelitev BPP, ki jo je 8. 12. 2023 vložila stranka z interesom, in ji dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, VII K 9372/2021, v katerem je stranka z interesom udeležena kot oškodovanec, in sicer od 9. 12. 2023 do prejema odločbe, s katero se postopek na I. stopnji zaključi (I. točka izreka). Zavrnila je prošnjo stranke z interesom za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v navedenem kazenskem postopku (II. točka izreka). Za izvajanje odobrene BPP je določila odvetnika B. B. iz Odvetniške pisarne A., d.o.o., ..., ki je podal soglasje k izvajanju BPP (III. točka izreka). Izvajalca BPP je še poučila o predložitvi napotnice skladno z določbami ZBPP (IV. točka izreka).

2V obrazložitvi vsake od izpodbijanih odločb je toženka navedla, da je stranka z interesom dne 8. 12. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v osmih kazenskih postopkih Okrožnega sodišča v Ljubljani. Kot izvajalca BPP je predlagala odvetnika B. B. in odvetnika C. C. iz Odvetniške pisarne A., d.o.o., ...

3Ob povzemanju določb 11., 12. in 13. člena ZBPP ter 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) toženka pojasnjuje, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP kot osnovni znesek minimalnega dohodka upošteva 465,34 EUR oziroma njegov dvakratnik v višini 930,68 EUR ter da se kot premoženje upošteva premoženje, ki dosega ali presega višino 22.336,32 EUR (27. člen ZSVarPre) in osebni avtomobili ali enosledna vozila, ki presegajo vrednost 13.029,52 EUR (18. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v nadaljevanju: ZUPJS).

4Toženka v vseh izpodbijanih odločbah ugotavlja, da je stranka z interesom slovenski državljan s prijavljenim stalnim in začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I N 653/2023 z dne 24. 11. 2023, ki je postal pravnomočen istega dne, je razvidno, da je bila zakonska zveza med stranko z interesom in njegovo ženo razvezana; iz sodne poravnave, sklenjene dne 24. 11. 2023 pa, da je mladoletna hčerka stranke z interesom zaupana v varstvo in vzgojo mami, pri čemer je stranka z interesom za hčerko dolžna plačevati preživnino. Glede na navedeno in ob upoštevanju 10. člena ZUPJS je toženka štela, da je stranka z interesom samska oseba.

5Toženka je dalje iz evidence FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb ugotovila višino neto plače, ki jo je stranka z interesom prejela v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje, ter njen povprečni mesečni dohodek. Ugotovila je, da stranka z interesom nima odprtega TRR pri nobeni banki in da v letu 2023 ni prejela plačil za lobiranje. Toženka pojasnjuje, da je na podlagi 33. člena ZBPP izpolnjevanje materialnega kriterija ugotavljala po uradni dolžnosti, pri čemer je pridobila podatke iz evidenc računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev. V zemljiški knjigi je preverila lastništvo nepremičnin in preverila je tudi lastništvo motornih vozil. Na podlagi navedenega toženka v vsaki od izpodbijanih odločb ugotavlja, da stranka z interesom ni imetnica nematerializiranih vrednostnih papirjev, da ni lastnica nobene nepremičnine na območju Republike Slovenije ter da ni lastnica nobenega osebnega vozila. Po navedenem v vseh izpodbijanih odločbah zaključuje, da stranka z interesom izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP, saj njen mesečni povprečni dohodek (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, t.j. 930,68 EUR, njeno premoženje ne presega 22.336,32 EUR oziroma vrednost njenega osebnega vozila ne presega 13.029,52 EUR.

6V nadaljevanju v vseh izpodbijanih odločbah toženka zaključuje, da je izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, in sicer da zadeva, za katero se uveljavlja dodelitev BPP, ni očitno nerazumna in je pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obrazložitvi posameznih izpodbijanih odločb navaja, da se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodijo: kazenski postopek VI K 17357/2020 (v prvi izpodbijani odločbi) zoper Č. Č., D. D. in E. E. zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1); kazenski postopek VI K 17341/2020 (druga izpodbijana odločba) zoper Č. Č., D. D. in E. E. zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1; kazenski postopek I K 75573/2022 (tretja izpodbijana odločba) zoper Č. Č. zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1; kazenski postopek VI K 11299/2023 (četrta izpodbijana odločba) zoper Č. Č. in E. E. zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1; kazenski postopek I K 17350/2020 (peta izpodbijana odločba) zoper Č. Č. in E. E. zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1; kazenski postopek I K 75634/2022 (šesta izpodbijana odločba) zoper F. F. zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1; kazenski postopek VII K 14120/2023 (sedma izpodbijana odločba) zoper G. G. zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1; kazenski postopek VII K 9372/2021 (osma izpodbijana odločba) zoper H. H. zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1.

7Toženka ugotavlja, da je stranka z interesom v vseh omenjenih kazenskih postopkih udeležena kot oškodovanec. Po sklicevanju na določbo prve alineje 8. člena ZBPP ter opredelitev pravno priznane škode v 132. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) toženka v vseh izpodbijanih odločbah povzema navedbe stranke z interesom, ki jih je ta podala v postopkih izdaje izpodbijanih odločb v enaki vsebini. Navajala je, da je po izobrazbi dvojni doktor znanosti s področja prava, da je pravni svetovalec z licenco pristojnega inštituta, hkrati pa opravlja še dela in naloge lobista. Glede na svojo izobrazbo in funkcijo priznanega strokovnjaka ter kot lobist pri poslovnih partnerjih in strankah uživa visok strokovni ugled, ki pa je zaradi neresničnih, lažnih in žaljivih navedb obdolžencev okrnjen. Poslovni partnerji in stranke se zanimajo in sprašujejo, ali so očitki utemeljeni, in kakšna je njena vloga pri malverzacijah, ki so predmet medijskih zapisov. Tistim strankam, s katerimi je v rednem stiku, lahko sproti pojasnjuje svojo vlogo in nepovezanost z zlonamernimi medijskimi zapisi, pri potencialnih bodočih strankah in poslovnih partnerjih pa to ni mogoče. Zaradi medijskih zapisov izgublja svoj ugled, prav tako tudi poslovne partnerje, stranke, prijatelje, znance in druge, ki se na podlagi medijskih zapisov odvračajo od njega. Stranka z interesom je navedla, da ji zaradi medijskih zapisov nastaja nepopravljiva moralna kot materialna škoda, ki jo bo skušala nadomestiti s primerno odškodnino v za to predvidenih sodnih in drugih postopkih. V izpodbijanih odločbah je dalje navedeno, da je stranka z interesom dopolnitvi prošenj priložila potrdilo iz kazenskih evidenc Ministrstva za pravosodje z dne 23. 10. 2023, potrdilo o diplomiranju, potrdilo o pridobitvi znanstvenega naslova magister znanosti, potrdilo o doktoriranju, licenco za opravljanje poklica davčni svetovalec ter dokazilo o vpisu v register lobistov. Navedla je še, da od takrat, ko so obdolženci začeli s pisanjem člankov o njej, to je od leta 2019 dalje do vključno leta 2022, nima strank ne za davčno svetovanje ne za lobiranje. Zaradi širjenja neresnic in blatenja njenega imena je izgubila vso kredibilnost pri že pridobljenih strankah, novih pa ni več mogla pridobiti.

8Po presoji toženke je stranka z interesom s svojimi navedbami s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj nastale nepremoženjske in premoženjske škode.

Tožbene navedbe

9Državno odvetništvo je na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP vložilo tožbo v upravnem sporu zoper vseh pet izpodbijanih odločb iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), ki jih (kot je izrecno pojasnila v nadaljevanju postopka) izpodbija v I. in III. točki izreka. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijane odločbe spremeni tako, da prošnje stranke z interesom za dodelitev BPP v celoti zavrne.

10Tožnica uvodoma pojasnjuje, da je toženka stranki z interesom na podlagi iste prošnje, vložene dne 12. 12. 2023, odobrila brezplačno pravno svetovanje in zastopanje v skupaj šestnajstih postopkih. Trdi, da bi ob pravilni uporabi določb ZBPP, pravilni uporabi pravil postopka o prosti presoji dokazov ter popolni ugotovitvi dejanskega stanja toženka morala odločiti, da stranka z interesom ne izpolnjuje nobenega od pogojev, ki jih ZBPP predpisuje za dodelitev BPP. Prepričana je, da je zahteva stranke z interesom, ki ima visoko pravno izobrazbo in ki se sama javno prikazuje kot odličen strokovnjak na premoženjskem področju, v očitnem nasprotju s predpisi, ki varujejo socialno šibke pripadnike družbe, in v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Poudarja, da mora toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ravnati ekonomično in preprečevati zlorabo pravice do BPP. Le na ta način se uresničuje namen BPP, ki je v tem, da se izključno socialno šibkim osebam zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva. Kakršnokoli izigravanje določb ZBPP je sprevrženo in ga toženka ob pravilni uporabi ZBPP ne more in ne sme dopustiti. Sodna praksa je že zavzela stališče, da pravica pridobiti BPP ni ustavna pravica, zato ima zakonodajalec možnost opredeliti postopke, za katere BPP ne bo predvidena. Kazenski postopki zaradi žaljive obdolžitve so taki, ko je BPP mogoče dodeliti oškodovancu le ob izpolnjevanju dodatnega vsebinskega pogoja, izrecno zahtevanega v prvi alineji 8. člena ZBPP.

11Po mnenju tožnice ima vsaka od izpodbijanih odločb glede objektivnega (vsebinskega) pogoja, ki mora biti podan za dodelitev BPP, izredno skope in enake razloge oziroma jih v smeri pravnega sklepanja sploh nima. Povsem so izostali razlogi toženke že glede opisa sodnega postopka, za katerega se uveljavlja dodelitev BPP. Zakaj naj bi šlo za razumno zadevo, niti stranka z interesom v enotni prošnji ni pojasnila. Posledično izpodbijane odločbe glede izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP niso utemeljene. Razlogi, kot so zapisani v 9. točki obrazložitve vsake od izpodbijanih odločb, niso ugotovitve oziroma zaključki toženke, temveč so zgolj povzemanje zakonskih določb in prosilčevih navedb. Dokazne presoje okoliščin in dejstev o konkretni zadevi v zvezi s pogoji iz 24. člena ZBPP nobena izpodbijana odločba ne vsebuje. Zato so izpodbijane odločbe procesno pomanjkljive in jih ni moč preizkusiti.

12Po mnenju tožnice kljub temu zadev ni potrebno vrniti toženki v ponovni postopek in tega ne predlaga. Sodišče naj samo ugotovi, da stranka z interesom že posebnega objektivnega pogoja za dodelitev BPP, kot je predpisan v prvi alineji 8. člena ZBPP, v nobenem od kazenskih postopkov ne izpolnjuje. Navedena zakonska določba je glede dokaznega bremena nedvoumna, to breme je na strani stranke z interesom. Ta po oceni tožnice v nobenem od postopkov ni dokazala niti s stopnjo verjetnosti, da ji je bila s storitvijo kaznivega dejanja razžalitve ali žaljive obdolžitve povzročena pravno priznana škoda. Četudi je prošnjo za dodelitev BPP v imenu stranke z interesom vložil njen odvetnik, torej prava vešča oseba, izpolnjevanja omenjenega posebnega pogoja ni utemeljil. Predložil je le evidenčni seznam postopkov, za katere je predlagal dodelitev BPP. Tudi v obrazcu prošnje v rubriki "pravna zadeva" ni navedel ničesar, niti predložil ali predlagal dokazov v podkrepitev obstoja objektivnih pogojev za dodelitev BPP. Ob tem je treba upoštevati, da je toženka stranki z interesom kar dvakrat dala možnost, da svojo prošnjo dopolni. V zvezi z njenimi dopolnitvami prošnje tožnica pripominja, da so izobrazba in licence stranke z interesom splošno znano dejstvo, saj to sama pogosto javno oznanja že vrsto let s postavljanjem plakatov na območju Slovenije. Njena izobrazba in licenca davčnega svetovalca pa sami po sebi ne izkazujeta pravno priznane škode in z njo nista v vzročni zvezi. Škodo je bila stranka z interesom dolžna verjetno dokazati s predložitvijo dokazov. Tudi po drugem pozivu za dopolnitev prošnje se je stranka z interesom izognila predložitvi dokazov o nastali škodi z dokazno povsem nepodprto navedbo, da po pisanju člankov in blatenju njenega imena ne more več pridobiti strank, zato v letu 2023 ni prejela plačil za lobiranje. Po oceni tožnice je stranka z interesom obstoj nastale nepremoženjske in premoženjske škode zgolj zatrjevala, a je ni s stopnjo verjetnosti dokazala.

13Tožnica meni, da stranka z interesom poslov ni izgubila, pač pa je svoje poslovanje preselila v Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju: BIH). Za poslovanje izven Republike Slovenije pa ni predložila ničesar. Njene dokazno nepodprte trditve ter javne premoženjske evidence v Republiki Sloveniji, ob javno poznanih drugih trditvah stranke z interesom, ne morejo šteti kot edini in verodostojen odraz njenega (ne)poslovanja v Republiki Sloveniji, ne kot odraz njenega edinega premoženja. Trditve, da od leta 2019 do 2022 nima nobenih strank in da v letu 2023 ni prejela nobenih plačil za lobiranje, so dokazno nepodprte ter v luči njenega splošno znanega udejstvovanja in poslovanja v BIH ne zadostijo predpisanemu kriteriju za dodelitev BPP v kazenskih postopkih. Dokazni standard verjetnosti tudi v upravnem postopku presega le splošno opisovanje. V zvezi s tem se tožnica sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 696/2015 z dne 10. 6. 2015.

14Ker toženka kljub zagroženi pravni posledici v dveh pozivih stranki z interesom za dopolnitev prošnje za dodelitev BPP, teh ni zavrnila kot neutemeljenih, so po prepričanju tožnice izpodbijane odločbe nezakonite, izjema po prvi alineji 8. člena ZBPP pa ni podana oziroma je stranka z interesom ni izkazala.

15Tožnica izpodbija ugotovitve v vsaki od izpodbijanih odločb glede izpolnjevanja subjektivnega oziroma materialnega (finančno premoženjskega) kriterija. Poudarja, da toženka pri preverjanju tega kriterija z neznosno lahkotnostjo sledi zgolj izpolnjenemu obrazcu BPP 1, kjer je stranka z interesom označila, da nima nobenega premoženja, ter podatkom iz javno dostopnih evidenc v Republiki Sloveniji. Po njenem mnenju bi splošno znana dejstva, ki jih stranka z interesom sama javno razglaša, toženka lahko upoštevala vsaj v smeri, da je verjetno, da je stranka z interesom svoje poslovanje preselila v BIH, za dohodke, ki jih pridobiva v tuji državi, pa ni predložila nobenih dokazil.

16Tožnica izpostavlja, da so sredstva za BPP namenjena izključno socialno šibkim osebam, t.j. tistim, ki glede na svoj materialni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne zmorejo stroškov sodnega postopka. ZBPP se glede ugotavljanja materialnega položaja sklicuje na ZSVarPre. Zato je ob pravilni razlagi relevantnih zakonskih določb nujno treba upoštevati še splošno načelo iz tega zakona, ki je pogoj, da se sploh pristopi k ugotavljanju premoženja, tj. da po 2. členu ZSVarPre socialna pomoč pripada le tistim, ki si materialne varnosti oziroma normalnih dohodkov ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Zgolj upoštevanje podatkov, navedenih v prošnji stranke z interesom, ter podatkov iz javno dostopnih premoženjskih evidenc v Republiki Sloveniji, je po mnenju tožnice pretirano formalno. Materialnega položaja ne izkazujejo le javne zemljiškoknjižne evidence ali v Republiki Sloveniji neobstoječi bančni računi itd. Oseba z izobrazbo, strokovnim znanjem ter izkušnjami, kot jih sebi javno pripisuje in izkazuje stranka z interesom, zagotovo lahko poskrbi za svojo materialno varnost, navkljub plačevanju odvetnika za zastopanje v kazenskem postopku. Vsak drugačen zaključek je črkobralstvo.

17Nazadnje tožnica še opozarja, da pri presoji, ali stranka z interesom brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, toženka ni upoštevala, koliko bodo predvidoma znašali stroški posameznega kazenskega postopka na prvi stopnji. Po oceni tožnice bi glede na veljavno Odvetniško tarifo stroški zastopanja stranke z interesom znašali okrog 300,00 EUR. Toženka bi že zato morala ugotoviti, da nekaj sto evrov stroškov za odvetnika preživljanja stranke z interesom ne bo ogrozilo.

18Kot še trdi tožnica, je za pravilno in zakonito dodelitev BPP toženka dolžna opraviti dodatne poizvedbe, tudi preko javnih objav same stranke z interesom, zato da bi se lahko presodilo, ali si ta resnično brez škode za svoje preživljanje ne zmore privoščiti kazenskega preganjanja obdolžencev, ki naj bi proti njej storili kazniva dejanja žaljive obdolžitve in razžalitve.

Nadaljnji potek upravnega spora

19Toženka je sodišču predložila upravne spise obravnavanih zadev. Na tožbo ni odgovorila.

20Sodišče je tožbo vročilo tudi stranki z interesom, ki je podala odgovor na tožbo. V njem navaja, da ji je bila BPP dodeljena zaradi uresničevanja ustavno zajamčene pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč njen socialni položaj. Povsem irelevantno je, v koliko zadevah ji je bila dodeljena BPP in tega toženka pri odločanju o dodelitvi BPP tudi ni dolžna preverjati. Toženka je pred izdajo izpodbijanih odločb skladno z določili ZBPP preverila njen materialnopravni položaj in na podlagi pridobljenih podatkov odločila, da se ji dodeli BPP, saj izpolnjuje vse predpisane kriterije. Prav tako je pri svoji odločitvi upoštevala določbo 8. člena ZBPP. Stranka z interesom poudarja, da ji je zaradi storjenih kaznivih dejanj nastala enormna premoženjska škoda, kar je bilo navedeno v zasebnih tožbah kot v prošnji za dodelitev BPP. Poudarja, da je dvakratni doktor davčnega prava, lobist z licenco in licenciran davčni svetovalec, zato je splošno znano, da ji v posledici obrekovanja in žaljive obdolžitve nastaja škoda. Obrekovanje in žaljive obdolžitve predstavljajo nedopusten poseg v njene osebnostne pravice, zaradi katerih ji nastaja škoda. To ni zgolj splošno znano dejstvo, ki ga v pravdnem postopku ni treba dokazovati, pač pa je v kazenskih postopkih tudi izkazano z dokazi. Kot zasebna tožilka je v kazenskih postopkih, za katere ji je bila dodeljena BPP, argumentirano, jasno in nazorno navedla, da ji zaradi strojenih kaznivih dejanj nastaja enormna premoženjska in nepremoženjska škoda. V posledici storjenih kaznivih dejanj je izgubila svoje naročnike oziroma poslovne partnerje in v družbi je deležna različnih opazk, prezira in odklanjanja. Pojasnjuje, da ni ona tista, ki oglašuje prenos poslovanja v BIH, pač pa je to družba B., d.o.o. ... Edina družbenica te družbe je nekdanja žena stranke z interesom. Sama pa je odgovorna oseba te družbe. Poudarja, da ne v Sloveniji ne v BIH nima nobenega premoženja, saj je šele zaključila s postopkom osebnega stečaja, tako da "per se" ne more imeti nobenega premoženja. Po njenem mnenju so v celoti neizkazane navedbe tožnice o njenem splošno znanem udejstvovanju v poslih na ozemlju BIH. Tožnici je dobro znano, da je imela zadnja štiri leta prepoved vstopa na ozemlje BIH, zato se tudi ni mogla udeleževati poslov na ozemlju BIH.

21Dne 27. 11. 2024 je sodišče v tem upravnem sporu opravilo javno glavno obravnavo v navzočnosti tožničine pooblaščenke in stranke z interesom. Pravilno vabljena toženka na glavno obravnavo ni pristopila, je pa predhodno v vlogi z dne 21. 10. 2024 predlagala, da sodišče odloči na podlagi listin brez glavne obravnave, in navedla, da se glavni obravnavi odpoveduje.

22Pooblaščenka tožnice je na glavni obravnavi izrecno pojasnila, da izpodbija le I. in III. točko izreka vsake od izpodbijanih odločb, sicer pa je vztrajala pri tožbenih navedbah.

23Stranka z interesom je v spis vložila sklep Višjega sodišča v Kopru, I Cp 583/2024 z dne 8. 11. 2024, ter sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, II P 489/2024 z dne 9. 10. 2023, s katerima je bilo ugodeno njenim predlogom za oprostitev plačila sodne takse. Sprašuje se, zakaj Državno odvetništvo ni vložilo tožbe zoper ta sklepa. Prebrala in poudarila je ugotovitve iz obrazložitve navedenega sklepa II P 489/2024, ki so v sklepu podčrtane in iz katerih izhaja, da nima nobenega premoženja.

24Stranka z interesom je dalje pojasnila, da so listine, ki jih je predložila tožnica, fotografirani jumbo panoji podjetja B., d.o.o., katerega lastnica pa je od ustanovitve njegova bivša žena I. I. Ti dokazi nimajo nobene dokazne vrednosti, saj ne dokazujejo premoženja stranke z interesom. Poudarila je, da v tujini nima nobenega računa, kar sta preverjala stečajno sodišče v stečajnem postopku ter FURS v postopku za plačilo davčnega dolga. Tožnica je dolžna za svoje trditve predložiti dokaze, vključno s številkami računov, banko in državo. V zvezi s tožbenimi trditvami, da ima prihodke v BIH, je stranka z interesom navedla, da v BIH ni zaposlena, niti tam nima nepremičnin ali premičnin. Republika Slovenija namreč nima sklenjenega bilateralnega sporazuma, na podlagi katerega bi lahko slovenski državljan in rezident postal lastnik nepremičnin v BIH. Tudi premičnin slovenski rezident v BIH po zakonu ne more kupovati.

25Navedla je še, da je imela do maja 2024 štiriletno prepoved vstopa v BIH zaradi suma terorizma. Šele s sodbo sodišča v Sarajevu z dne 23. 5. 2024, C1 3 U 04390023U, je bila ta prepoved ukinjena, saj je bila nezakonita in ni bilo dokazov, da je terorist, pri tem pa so ji bile kršene človekove pravice. S to sodbo, ki je na spletu objavljena v cirilici, je bila napotena na pravdo in kazenski pregon uradnih oseb, ki so omenjeno prepoved sprejele. Poudarja, da 8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju: EKČP) zagotavlja pravico do družinskega življenja, sama pa zaradi nezakonite prepovedi vstopa v BIH štiri leta ni videla svojih mladoletnih otrok, ki sta bosanska državljana in živita v BIH s svojo mamo. EKČP pravi, da nihče ne sme kratiti pravice do družinskega življenja, razen če je to določeno s pravnomočno sodno odločbo. V njenem primeru pa je nezakonito prepoved izrekel šef muslimanske tajne policije J. J., zoper katerega zato bosansko tožilstvo vodi kazenski pregon zaradi zlorabe položaja.

26Tožničina pooblaščenka je navedla, da so očitki, ki jih usmerja zoper toženko v zvezi z ugotavljanjem subjektivnega oziroma materialnega kriterija ti, da ni bilo upoštevano, da premoženje v Republiki Sloveniji ni edino premoženje stranke z interesom. Zato na glavni obravnavi predložena sklepa o ugoditvi njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse nimata nobene teže. Vztrajala je pri tožbenih navedbah o premoženju stranke z interesom v tujini. V zvezi s pozivom slednje, naj predloži dokazila, pa je pojasnila, da s konkretnejšimi podatki o zatrjevanem premoženju stranke z interesom v tujini ne razpolaga, saj bi jih sicer predložila. Meni, da je izkazana povezanost stranke z interesom s podjetjem B., d.o.o., saj ima v njem položaj odgovorne osebe.

27Stranka z interesom je tožnico ponovno pozvala, naj predloži dokaze o njenem premoženju. Tožničine trditve o tem je označila kot groteskne glede na to, da tožnica ni navedla, katero je to premoženje, v kakšni obliki je in v kateri državi naj bi se nahajalo. V pravu pa je tožnik tisti, ki mora predložiti dokaze za svoje trditve. Stranka z interesom je še poudarila, da je treba razlikovati lastnika družbe od odgovorne osebe v družbi, ki nima deleža v družbi, pač pa dela za plačo, ki jo določi lastnik; prav tako nima deleža na dobičku družbe, niti na delu kupnine v primeru prodaje podjetja.

28Stranka z interesom je v zvezi s tremi kazenskimi postopki zoper novinarje portala ... Č. Č., D. D. in E. E. pojasnila, da so že v fazi oprave predobravnavnih narokov, novinarji pa niso uspeli s pritožbami zoper vložene zasebne tožbe. Senat je ugotovil elemente kaznivih dejanj, ki se bodo razčiščevali na glavni obravnavi. V teh kazenskih postopkih bo priglasila odškodninski zahtevek, saj ji je bila povzročena škoda, tudi poslovna. Novinarji so pisali, da predstavlja grožnjo nacionalni varnosti BIH in da je obsojena za pranje denarja v BIH, kar nikoli ni bil. S tem so huje kršili njen ugled ter ji povzročili duševne bolečine kot nematerialno škodo, ki jo bo priglasila tekom kazenskega postopka. Kazenskemu sodišču je predložila potrdila o nekaznovanosti v BIH in Republiki Sloveniji in s tem postavila na laž vse novinarje omenjenega portala.

29Tožnica je dodala, da po njenem mnenju stranka z interesom ni izkazala obstoja pravno priznane škode, kot jo zahteva prva alineja 8. člena ZBPP. Trditve stranke z interesom o zatrjevani škodi so pavšalne, posplošene in nedokazane. Tudi njene trditve v zvezi s kaznivimi dejanji ostajajo na ravni pavšalnosti in so neizkazane.

30Stranka z interesom je odgovorila, da višino škode določa sodišče s sodno odločbo. V primeru obsodilne sodbe, bo kazensko sodišče odločilo o višini škode za duševne bolečine za nematerialno škodo ali pa jo bo napotilo na pravdo. Ne strinja se, da mora ona določiti višino škode, saj je to v domeni sodišča.

31Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo vse listine v upravnih spisih Bpp 147/2024, Bpp 148/2024, Bpp 150/2024, Bpp 151/2024, Bpp 153/2024, Bpp 154/2024, Bpp 156/2024 in Bpp 157/2024; v upravnem sporu predložene listinske dokaze tožnice, ki so v sodnem spisu evidentirane kot priloge A1 do A8 (izpodbijane odločbe), A9 (osnovni podatki podjetja B., d.o.o. ter članki z davčnimi nasveti stranke z interesom v ...), A10 (fotografije jumbo plakatov s pozivi stranke z interesom za odprtje podjetja v BIH), ter listine stranke z interesom na C2 (sklep Višjega sodišča v Kopru, I Cp 583/2024 z dne 8. 11. 2024) in na C3 (sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, II P 489/2024 z dne 9. 10. 2023). Sodišče je zavrnilo predlog stranke z interesom za njeno zaslišanje. Ta je na glavni obravnavi pojasnila, da želi podati zagovor o vseh navedbah, ki jih je podala na glavni obravnavi. Kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve, so navedbe stranke z interesom, ki jih je podala v tem upravnem sporu in v postopkih izdaje izpodbijanih odločb, presplošne in nezadostne za to, da bi lahko z njimi utemeljila obstoj pogojev iz prve alineje 8. člena ZBPP za dodelitev BPP. Nepopolne trditvene podlage pa stranka v upravnem sporu ne more dopolnjevati s svojo izpovedjo. Poleg tega za odločitev sodišča v tej sodbi, ki temelji na ugotovljenih postopkovnih kršitvah v izpodbijanih odločbah, zaslišanje stranke z interesom ni bilo potrebno.

Presoja sodišča

32Tožba je utemeljena.

33Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost s tožbo izpodbijanih odločb v delih, v katerih je toženka ugodila prošnjam stranke z interesom za dodelitev BPP in ji dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v osmih kazenskih postopkih, v katerih je stranka z interesom udeležena kot oškodovanec, ter za izvajanje odobrene BPP določila odvetnika B. B.

34ZBPP v zvezi z redno BPP v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom.

35Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

36Sodišče ugotavlja, da je toženka pri presoji izpolnjevanja materialnih kriterijev za dodelitev BPP stranki z interesom ravnala skladno z določbo prvega odstavka 20. člena ZBPP, po kateri materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Tudi po prvem odstavku 33. člena ZBPP lahko strokovna služba za BPP zaradi izvajanja tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov zbere podatke o materialnem položaju prosilca oziroma upravičenca iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ter druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena (to so podatki, ki jih mora vsebovati prošnja za BPP), in sicer tudi za to, da odloči o dodelitvi BPP in preveri podatke v prošnji. Zaradi uresničevanja načela materialne resnice (8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP) je skladno z določbami 164. člena ZUP (vse v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP) mogoče v postopku odločanja o dodelitvi BPP upoštevati in dokazno oceniti tudi dokaze, pridobljene iz drugih virov (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 331/2024 z dne 11. 3. 2024). Vendar pa tudi po presoji sodišča v obravnavanih zadevah niti dokazi, zbrani v postopku izdaje izpodbijanih odločb, niti dokazi, ki jih je predložila tožnica v tem upravnem sporu, ne utemeljujejo tožbenih ugovorov o nepopolno in zmotno ugotovljenem materialnem položaju stranke z interesom.

37Iz izpodbijanih odločb izhaja, da je toženka pridobila podatke iz več dostopnih ji evidenc podatkov in da je na njihovi podlagi ter še na podlagi podatkov, ki jih je v prošnji za dodelitev BPP navedla stranka z interesom, ugotovila, da ta izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev BPP. Tožnica ne navaja, da toženka ne bi upoštevala katerega od podatkov, ki so dostopni v prej omenjenih evidencah. Tožbenih trditev, da ima stranka z interesom še drugo premoženje in dohodke, tožnica ni konkretizirala, niti ni predložila oziroma predlagala dokazov, ki bi te trditve dokazovali. Podlage za ugotovitev, da ima stranka z interesom še drugo premoženje, ne dajejo predloženi listinski dokazi - fotografije oglasov na velikih plakatih, iz katerih naj bi izhajalo, da stranka z interesom oglašuje poslovanje v BIH zaradi nižjih davkov. Iz njih ni razvidno, ne kje, ne kdaj so bili objavljeni, prav tako ne, da gre za izvajanje aktivnosti stranke z interesom, ki bi presegale njene zadolžitve iz zaposlitve pri družbi B., d.o.o. Na tej podlagi sodišče zato ne more zaključiti, da ima stranka z interesom še drugo premoženje ali dohodke, ki jih toženka v izpodbijanih odločbah ni ugotovila in upoštevala. Obstoja dodatnega premoženja ali dohodkov stranke z interesom ne dokazujejo niti njeni nasveti bralcem v rubriki ... v objavah ... Ob odsotnosti navedb in dokazov, kje in na kakšen način naj bi stranka z interesom pridobivala premoženje v BIH, ker naj bi tja preselila svoje poslovanje, sodišče ne more za utemeljene šteti tožbenih navedb, da je toženka tudi zaradi tega relevantno dejansko stanje v zvezi z dohodki in premoženjem stranke z interesom zmotno in nepopolno ugotovila.

38Po presoji sodišča toženka ni bila dolžna ugotavljati, ali je stranka interesom v ugotovljenem materialnem položaju zaradi okoliščin, na katere sama ne more vplivati. Prvi odstavek odstavek 14. člena ZBPP določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po drugem odstavku 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

39Kot poudarja tožnica, je v 2. členu ZSVarPre določeno, da je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Tudi v tretjem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V prvem odstavka 28. člena ZSVarPre je določeno, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. V drugem odstavku tega člena so podrobneje navedene takšne situacije.

40Sodišče ugotavlja da določbe 2. člena, tretjega odstavka 6. člena ter 28. člena ZSVarPre niso določbe, na uporabo katerih napotujeta prvi in drugi odstavek 14. člena ZBPP. Določbe 14. člena ZBPP s prej povzeto vsebino so v veljavi od uveljavitve novele ZBPP-C dne 4. 4. 2015 (Uradni list RS, 19/2015). Pred tem pa je 14. člen ZBPP (po noveli ZBPP-B, ki se je uporabljala od 1. 9. 2008) določal, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, 3/07 - UPB do 122/07 - odločba US, v nadaljevanju: ZSV). Tedaj so se namreč pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine denarne socialne pomoči skladno z 19. členom ZSV upoštevale osnove in merila, določena z ZSV. Določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a ZSV so opredeljevale le vrste in višino premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi denarne socialne pomoči. Tudi tedaj je ZSV v 21. in 24. členu določal, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, oziroma da do nje niso upravičene osebe, ki ne dosegajo minimalnega dohodka iz razlogov, na katere so mogle vplivati oziroma lahko vplivajo, ali ki brez utemeljenih razlogov zavračajo, se izogibajo ali opuščajo aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja njihovega socialnega položaja ali njene njihovih družinskih članov. Na uporabo teh določb o krivdnih razlogih pa ZBPP pred 4. 4. 2015 ni napotoval. Iz obrazložitve predloga ZBPP-C z dne 11. 12. 2014, objavljene na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije, izhaja, da predlagana sprememba 14. člena ZBPP v celoti določa način ugotavljanja materialnega položaja prosilca in njegove družine, vendar se obseg tega v ničemer ne razlikuje od dosedanjega ugotavljanja finančnega položaja po prvem odstavku tedaj veljavnega 12. člena ZBPP. Ta je v zvezi z redno BPP, skoraj enako kot sedaj prvi odstavek 14. člena ZBPP, določal, da se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.

41Glede na navedeno ter še ob upoštevanju besedila drugega odstavka 14. člena ZBPP, ki na uporabo določb ZSVarPre o načinu ugotavljanja materialnega položaja prosilca napotuje (le) zaradi ugotavljanja materialnega položaja prosilca, torej tistega materialnega položaja prosilca, kakršen obstaja v času odločanja o prošnji za dodelitev redne BPP, sodišče zaključuje, da toženka pri odločanju o dodelitvi BPP tudi v času uporabe ZBPP-C (od 4. 4. 2015 dalje) ni dolžna ugotavljati, ali se je prosilec v slabem materialnem položaju znašel zaradi okoliščin, na katere sam ne more vplivati.

42Glede na vse navedeno torej tožnica neuspešno izpodbija ugotovitve v izpodbijanih odločbah o tem, da stranka z interesom izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev redne BPP.

43Tožnica si neuspešno prizadeva utemeljiti tožbo s poudarjanjem, da je stranka z interesom visoko izobražen pravnik. Slednja je, kot izhaja iz njenih neprerekanih navedb, dvojni doktor davčnega prava, ne pa kazenskega ali odškodninskega prava. Zato je zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva stranka z interesom po presoji sodišča kljub njeni pravni izobrazbi upravičena do dodelitve BPP. Poleg tega pa v določbah ZBPP ni podlage za to, da bi lahko toženka njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrnila iz razloga, ker ima pravno izobrazbo (prim. sodbi tukajšnjega sodišča IV U 75/2018 z dne 23. 5. 2018 ter II U 103/2020 z dne 8. 7. 2020).

44Utemeljene pa so tožbene navedbe o tem, da je toženka zmotno uporabila določbo prve alineje 8. člena ZBPP in da ni pravilno in popolno ugotovila ne obrazložila okoliščin, vsled katerih je mogoče skladno s to določbo dodeliti BPP. Prva alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda.

45Kot pravilno poudarja tožnica, iz navedene določbe izhaja, da mora prosilec za BPP ne le zatrjevati, pač pa tudi s stopnjo verjetnosti dokazati, da mu je s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve nastala pravno priznana škoda.

46OZ v 132. členu škodo opredeljuje kot zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). Glede povrnitve premoženjske škode je v prvem odstavku 168. člena OZ določeno, da ima oškodovanec pravico tako do povrnitve navadne škode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička. Po tretjem odstavku 168. člena OZ se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Določba 177. člena OZ, ki posebej ureja povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev, v prvem odstavku določa, da kdor žali čast drugega ali kdor zatrjuje ali raznaša neresnične trditve o preteklosti, znanju ali sposobnosti drugega ali o čem drugem, čeprav ve ali bi moral vedeti, da so neresnične, in mu s tem povzroči premoženjsko škodo, jo mora povrniti. Po drugem odstavku ne odgovarja za povzročeno škodo, kdor sporoči o drugem kaj neresničnega, ne da bi vedel, da je neresnično, če je sam ali tisti, kateremu je to sporočil, imel pri tem resen interes. Med pravno priznano nepremoženjsko škodo, za katero fizični osebi pripada denarna odškodnina, OZ v prvem odstavku 179. člena uvršča pretrpljene telesne bolečine, pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega ter za strah; do denarne odškodnine pa je fizična oseba upravičena, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Po 182. členu OZ sodišče prisodi na zahtevo oškodovanca odškodnino tudi za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti.

47Iz upravnih spisov je razvidno, da je toženka v vsaki od obravnavnih zadev po prejemu prošnje stranke z interesom tej poslala poziv z dne 12. 2. 2024, v katerem je povzela določbe prve alineje 8. člena ZBPP in 132. člena OZ ter stranko z interesom pozvala, da natančno in konkretno pojasni ter opredeli, da ji je zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve nastala pravno priznana škoda, katera pravno priznana škoda ji je nastala ter za svoje navedbe predloži ustrezna dokazila. Opozorila jo je, da če zahtevanega ne bo poslala v postavljenem roku, bo odločila na podlagi spisovne dokumentacije oziroma bo njene prošnje zavrgla.

48Stranka z interesom je v vlogi z dne 20. 2. 2024 navedla, da meni, da ji bo zaradi kaznivega dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja nastala nenadomestljiva materialna in nematerialna škoda, zaradi katere bo prisiljena uveljavljati odškodnino. Poudarila je, da je po izobrazbi dvojni doktor znanosti s področja prava, da je davčni svetovalec z licenco pristojnega inštituta, hkrati pa opravlja še dela in naloge lobista. Glede na svojo izobrazbo in funkcijo priznanega strokovnjaka ter lobista pri poslovnih partnerjih in strankah uživa visok strokovni ugled, ki je zaradi neresničnih, lažnih in žaljivih navedb obdolžencev okrnjen. Navedla je, da se poslovni partnerji in stranke zanimajo in sprašujejo, ali so očitki utemeljeni in kakšna je njena vloga pri malverzacijah, ki so predmet medijskih zapisov. Strankam, s katerimi je v rednem stiku, lahko sproti pojasnjuje svojo vlogo in nepovezanost z zlonamernimi medijskimi zapisi, pri potencialnih bodočih strankah in poslovnih partnerjih pa to ni mogoče. Zaradi medijskih zapisov izgublja svoj ugled, prav tako tudi poslovne partnerje, stranke, prijatelje, znance in druge, ki se na podlagi medijskih zapisov odvračajo od nje. Zaradi medijskih zapisov ji nastaja nepopravljiva moralna kot materialna škoda, ki jo bo skušala nadomestiti s primerno odškodnino v za to predvidenih postopkih. Svojemu odgovoru je stranka z interesom priložila potrdila iz kazenskih evidenc, potrdilo o diplomiranju, potrdilo o zagovoru magistrskega dela, potrdilo o doktoriranju, licenco za davčnega svetovalca in dokazilo o vpisu v register lobistov.

49Toženka je nato v vsaki od obravnavnih zadev s pozivom z dne 8. 4. 2024 stranko z interesom ponovno pozvala k dopolnitvi prošenj za dodelitev BPP, in sicer tako, da natančno in konkretno pojasni ter opredeli materialno škodo ter višino škode, ki naj bi ji v zvezi s kaznivimi dejanji žaljive obdolžitve in razžalitve nastala, ter da dostavi dokazilo o višini plačil, ki jih je v letu 2023 prejela za lobiranje. Ponovno jo je opozorila, da če zahtevanega ne bo posredovala, bo odločila na podlagi spisovne dokumentacije oziroma bo njene prošnje zavrgla.

50V vlogi z dne 19. 4. 2024 je stranka z interesom odgovorila, da lahko pojasni samo to, da od takrat, ko so obdolženci začeli s pisanjem člankov o njej, to je v obdobju od leta 2019 do vključno leta 2022, nima strank, ne za davčno svetovanje, ne za lobiranje. Zaradi širjenja neresnic in blatenja njenega imena je pri že pridobljenih strankah izgubila vso kredibilnost, novih strank pa praktično ni več mogla pridobiti. V letu 2023 ni prejela plačil za lobiranje.

51Toženka je v izpodbijanih odločbah zaključila, da je stranka z interesom s temi navedbami in dokazi izkazala obstoj premoženjske in nepremoženjske škode s stopnjo verjetnosti. Ob tem pa ni pojasnila, kateri dokazi, ki jih je stranka z interesom predložila v obravnavanih zadevah, potrjujejo verjeten obstoj oziroma nastanek pravno priznane premoženjske ali nepremoženjske škode stranki z interesom. Potrdila o njeni nekaznovanosti, izobrazbi in drugih kompetencah (licenca za davčnega svetovalca in vpis v register lobistov) ne izkazujejo nastanka ne premoženjske ne nepremoženjske škode. Po presoji sodišča stranka z interesom nastanka pravno priznane škode ni dovolj konkretno opredelila niti v svojih navedbah.

52Iz njenih pavšalnih navedb je mogoče razbrati, da naj bi ji nastala premoženjska škoda v obliki izgubljenega zaslužka. Ta škoda pa je pravno priznana le obsegu, kot ga priznava tretji odstavek 168. člena OZ, torej kot dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Iz obrazložitve izpodbijanih odločb ni razvidno, s katerimi navedbami naj bi stranka z interesom zatrjevala in s katerimi dokazi naj bi verjetno dokazala okoliščine, ki izkazujejo normalen tek stvari (npr. da je pred spornimi objavami poslovala z dobičkom), ali pa posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo utemeljeno pričakovati, da bi dosegla dobiček, če do objav obdolžencev ne bi prišlo. Stranka z interesom tudi ni navedla, na kakšen način oziroma na kakšni pravnoformalni podlagi naj bi dosegla izgubljeni dobiček (npr. kot samostojni podjetnik posameznik). Kot njena škoda namreč ni upošteven dobiček, ki naj bi ga dosegel drug pravni subjekt - npr. družba B., d.o.o. Poleg tega bi morala stranka z interesom izkazati, da ji je premoženjska škoda nastala z ravnanji, kot jih opredeljuje 177. člen OZ. Toženka pa v izpodbijanih odločbah ni navedla, s katerimi protipravnimi ravnanji naj bi vsak od obdolžencev v predmetnih kazenskih zadevah stranki z interesom povzročil škodo. Opredelitev njihovih ravnanj je v vseh izpodbijanih odločbah v celoti izostala. Zato ni jasno, na podlagi česa je toženka zaključila, da je stranki z interesom nastala premoženjska škoda, za katero 177. člen OZ priznava pravico do denarne odškodnine za premoženjsko škodo v primeru protipravnega posega v posameznikovo čast in dobro ime (npr. na podlagi česa je zaključila, da je bilo o stranki z interesom sporočeno kaj neresničnega, kakšna je bila vednost obdolžencev o neresničnosti teh navedb...). O tem ni mogoče presoditi niti na podlagi splošnih navedb, ki jih je stranka z interesom podala na glavni obravnavi - da naj bi novinarji o njej pisali, da predstavlja grožnjo nacionalni varnosti BIH in da je obsojena za pranje denarja v BIH. Iz teh navedb stranke z interesom ne izhaja, kateri novinarji naj bi tako pisali, kdaj, v katerem mediju, v kakšnem kontekstu in za kakšno javnost. Poleg tega - kot poudarja tožnica, stranka z interesom teh navedb v tem upravnem sporu ni dokazala.

53Ker toženka v izpodbijanih odločbah ni opredelila protipravnega ravnanja obdolžencev, iz izpodbijanih odločb tudi ni razvidno, na podlagi česa je zaključila, da je stranki z interesom nastala pravno priznana nepremoženjska škoda. Le za tiste duševne bolečine, ki so posledica protipravnega posega v osebnostne pravice fizične osebe, gre tej osebi pravica do denarne odškodnine (le za tovrstna protipravna ravnanja je upravičena tudi do civilnih sankcij iz 178. člena OZ). Poleg tega v izpodbijanih odločbah ni niti nakazano, s čim je verjetno dokazana zadostna stopnja in trajanje duševnega neugodja, ki naj bi ga stranki z interesom povzročili obdolženci (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 696/2015 z dne 10. 6. 2015). Nastanka duševnih bolečin stranka z interesom v dopolnitvah prošnje za dodelitev BPP ni omenila, čeprav jo je toženka s pozivom z dne 12. 2. 2024 pozvala, da opredeli in dokaže nastanek tudi nepremoženjske škode, kot je opredeljena v 132. členu OZ. Navedbe stranke z interesom na glavni obravnavi, da so ji bile z objavami povzročene duševne bolečine, so presplošne in nekonkretizirane, saj niso opredeljene ne vzročno (glede na protipravna ravnanja posameznih obdolžencev), ne časovno, ne po intenziteti. Poleg tega jih z ničemer ni dokazala. Ne gre še prezreti, da je stranka z interesom v prvi dopolnitvi prošnje za BPP z dne 20. 2. 2024 navedla, da ji bo škoda (šele) nastala. Pravno priznana pa je samo tista bodoča škoda, za katero je po običajnem teku stvari gotovo, da bo trajala tudi v bodočnosti. Tudi okoliščine, ki bi potrjevale nastanek takšne bodoče škode, v izpodbijanih odločbah niso ugotovljene.

54Iz navedenega izhaja, da je toženka vsled zmotne uporabe določb materialnega prava o tem, kaj je pravno priznana škoda v primeru posega v posameznikovo čast in dobro ime, ter pravil o tem, na kakšen način je mogoče oziroma treba dokazati to škodo s stopnjo verjetnosti, zmotno in nepopolno ugotovila obstoj okoliščin, ki po prvi alineji 8. člena ZBPP utemeljujejo dodelitev BPP oškodovancem v kazenskih postopkih, ki tečejo zaradi kaznivih dejanj žaljive obdolžitve. Posledično so v izpodbijanih odločbah razlogi o obstoju teh okoliščin bistveno pomanjkljivi ter zato odločb ni mogoče preizkusiti.

55Prav tako so utemeljene navedbe tožnice, da imajo vse izpodbijane odločbe zelo skope razloge glede t.i. objektivnega (vsebinskega) pogoja, ki mora biti podan za dodelitev BPP, oziroma teh razlogov sploh nimajo. ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

56Ker v nobeni od izpodbijanih odločb toženka ni navedla, kakšno je konkretno protipravno ravnanje, ki se očita obdolžencem, iz njih ni razvidno, na podlagi česa je zaključila, da naj bi šlo v obravnavnih zadevah za razumne zadeve oziroma da ima stranka z interesom v vseh kazenskih zadevah verjetne izglede za uspeh. Iz istega razloga iz izpodbijanih odločb tudi ni razvidno, na kakšni podlagi je toženka zaključila, da je vsaka od zadev pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj stranke z interesom oziroma da je zanjo pričakovani izid zadeve življenjskega pomena.

57Upoštevati je namreč treba, da stranka z interesom v predmetnih kazenskih postopkih ne nastopa kot obdolženec. Tudi iz tega vidika so, kot že omenjeno, izpodbijane odločbe obremenjene z bistvenimi kršitvami določb upravnega postopka, vsled česar obstoja pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP ter 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

58Glede na vse navedeno je sodišče na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijane odločbe v I. in III. točki izreka odpravilo ter zadeve v tem obsegu vrnilo toženki v ponovni postopek. Sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu, da izpodbijane odločbe v I. in III. točki izreka odpravi in skladno s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 v zadevi odloči v sporu polne jurisdikcije. Podatki dosedanjih postopkov namreč za to ne dajejo zanesljive podlage. Toženka bo morala v ponovnem postopku ob upoštevanju povzetih stališč naslovnega sodišča ponovno presoditi, ali so v obravnavnih zadevah izpolnjeni pogoji (zlasti objektivni) za dodelitev BPP stranki z interesom.