8. člen ZBPP

Zakonodajalec je želel preprečiti tako imenovano veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za brezplačno pravno pomoč za sestavo tožbe v tem sporu. Zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči pa velja ne la za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, ampak tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.

Stališče toženke in razlaga, po kateri bi bilo mogoče v izvršilnih zadevah, v katerih prosilec nastopa kot dolžnik, brezplačno pravno pomoč dodeliti le za sestavo in vložitev ugovora, ne pa tudi za ostala procesna dejanja, ki so dopustna, in so prav tako pomembna za varstvo njenega pravnega interesa, ki ga zasleduje v postopku, sta po presoji sodišča preozka in nista v skladu z namenom zakona, ki ureja pravico do brezplačne pravne pomoči, s katero se uresničuje ustavna pravica do sodnega varstva.

V obravnavani zadevi gre za veriženje upravnih sporov na način, ki ga je želel zakonodajalec (z legitimnim ciljem preprečevanja zlorabe pravice) preprečiti. Dodelitev BPP za ta upravni spor tako po jezikovni kot tudi po ustavno skladni razlagi pete alineje 8. člena ZBPP, ni dovoljena.

V obravnavani zadevi gre za veriženje upravnih sporov na način, ki ga je želel zakonodajalec (z legitimnim ciljem preprečevanja zlorabe pravice) preprečiti. Tožba, za sestavo katere je tožnik želel pridobiti BPP, bi bila namreč vložena zoper odločbo (št. Bpp 9/2025-4), s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP za sestavo in vložitev dopolnitve predloga za oprostitev plačila sodne takse (za upravni spor opr. št. I U 17/2025) ter za pravno svetovanje in zastopanje v vseh postopkih naslovnega sodišča, v katerih je oziroma bo kadarkoli udeležen. Upravni spor, v katerem bi tožnik izpodbijal odločbo št. Bpp 9/2025-4, bi bil torej drugi upravni spor zaradi zavrnjene prošnje za BPP (prvi upravni spor v smislu veriženja je v tej zadevi upravni spor opr. št. I U 17/2025 oz. množica vseh tožnikovih bodočih upravnih sporov pred tem sodiščem), kar pomeni, da dodelitev BPP za ta upravni spor tako po jezikovni kot tudi po ustavno skladni razlagi pete alineje 8. člena ZBPP ni dovoljena.

Glede na to, da je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper upravni akt organa za BPP, v navedeni določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče. Gre za veriženje upravnih sporov na način, ki ga je želel zakonodajalec (z legitimnim ciljem preprečevanja zlorabe pravice) preprečiti. Revizija, za katero je tožnik želel pridobiti BPP, bi bila namreč vložena zoper sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 1778/2024-6 z dne 30. 10. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo opr. št. Bpp 281/2024-3 z dne 10. 9. 2024. S to sodbo pa je bila zavrnjena tožnikova tožba za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev odgovora na poziv sodišča v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem vodi pod opr. št. I U 1355/2024. Upravni spor I U 65/2925 je torej (vsaj) drugi upravni spor zaradi zavrnjene prošnje za BPP, kar pomeni, da dodelitev BPP za ta upravni spor tako po jezikovni kot tudi po ustavno skladni razlagi pete alineje 8. člena ZBPP, kot jo je razvilo Upravno sodišč

Res je namen ZBPP, da se zagotovi dostop do sodnega varstva tudi posameznikom, ki sicer nimajo dovolj sredstev za pokritje stroškov postopka oziroma pravnega zastopanja, vendar pod pogoji, ki jih določa ta zakon, torej ZBPP. Tako je v zakonu tudi določeno, da se v določenih zadevah BPP ne dodeli. Po prvi alineji 8. člena ZBPP obdolženec že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do BPP zaradi vrste zadeve, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP. Navedena določba izključuje dodelitev BPP na način, da določa vrsto zadeve, za katero se BPP ne dodeli. Na ta način so iz sistema dodelitve BPP izključene vse stranke (udeleženci) zadevnih postopkov, izjema je le oškodovanec, če izkaže v zakonu predpisan pogoj.

BPP se ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. V tej izvršilni zadevi dolžnik ne zaproša za dodelitev BPP za podajo ugovora zoper sklep o izvršbi (dolžnik v samem predlogu za dodelitev BPP niti ne zatrdi, da bi ga rad vložil v izvršilnem postopku), pač pa je med strankami nesporno, da želi dolžnik v izvršilnem postopku odgovoriti na vlogo upnice v zvezi s dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe. Navedeno procesno dejanje pa ni med izjemami, ki veljajo v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, za katere se BPP vseeno lahko dodeli.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se zoper tožnika vodi izvršilni postopek na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru. Iz vsebine dopolnitve prošnje kot tudi same tožbe je razvidno, da se tožnik z navedeno odločitvijo pravdnega sodišča ne strinja. Toženka ga je dvakrat pozvala k dopolnitvi prošnje, nato pa jo kljub določeni nejasnosti obravnavala tako z vidika vložitve pravnih sredstev zoper sodbo kot tudi zoper sklep o izvršbi. V zvezi z navedenimi ugovori je bilo tožniku pravilno pojasnjeno, da je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, tožnik pa kljub dvakratnemu pozivu ni konkretno navedel, da obstaja kateri izmed razlogov za vložitev le-teh. Toženka je svojo odločitev v delu, ki se nanaša na BPP za izvršilni postopek, pravilno oprla tudi na četrto alinejo 8. člena ZBPP. Tožnik ne v prošnji ne v tožbi ne navaja ugovornih razlogov v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ.

Golo zatrjevanje, da je imela določena izjava oziroma trditev vpliv na položaj prosilca, za odobritev brezplačne pravne pomoči v odškodninskih sporih zaradi povrnitve škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, po zakonu ne zadostuje. Vsaka žaljiva ali neresnična trditev oziroma izjava (četudi podana v kazenski ovadbi) namreč sama po sebi še ne pomeni, da je imela izjava določeno posledico, ki se je odrazila v premoženjski ali družbeni sferi z izjavo prizadetega posameznika v smislu 3. alineje 8. člena ZBPP, kar je temeljni pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je mogoče prosilcu tudi za odškodninske spore pri žalitvah časti in širjenju neresničnih trditev dodeliti brezplačno pravno pomoč.

Tožnik zmotno meni, da bi mu glede na določbe Ustave in EKČP morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč. Pravica do brezplačne pravne pomoči namreč ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. V obravnavanem primeru pa, ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. S tem se preprečuje veriženje prošenj za brezplačno pravno pomoč, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta.

Da je toženka z izpodbijano odločbo odločila prav o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, med strankama ni sporno. Tožnik namreč ne prereka toženkine ugotovitve, da se njegova prošnja, o kateri je z izpodbijano odločbo odločila toženka, nanaša na dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu, v katerem je izpodbijana odločba organa za BPP.

Veriženje prošen je podano, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, pa ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev. Veriženje prošenj za BPP izpolnjuje elemente zlorabe instituta BPP.

Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ. To pomeni, da se tožniku, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne dodeli brezplačna pravna pomoč, razen ob izpolnitvi pogoja, ki je, da izkaže verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, ne glede na to, ali je dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljal v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. V kolikor ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je torej ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Posamezniku oži pravico do sodnega varstva in ta izjema se razlaga restriktivno.

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po navedeni določbi je torej možna delegacija pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Glede na to, da je Upravno sodišče edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper upravni akt organa za BPP, v navedeni določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče. Prošnja je neutemeljena, saj tožnik, ki ni izčrpal domačih pravnih sredstev, z vložitvijo pritožbe na ESČP ne bi bil uspešen, oziroma bi bila zadeva očitno nerazumna. ESČP sme zadevo obravnavati šele potem, ko so bila izčrpana vsa domača sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava.

V zvezi z odškodninskimi spori zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev 8. člen ZBPP v tretji alineji določa, da se BPP ne dodeli, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni in družbeni položaj. Vloženo prošnjo za BPP bi morala toženka zato v prvem koraku presojati na podlagi navedene določbe (in ne na podlagi prve alineje 8. člena ZBPP) in šele nato, če bi tožnik verjetno dokazal, da so žalitve časti in širjenje neresničnih trditev vplivale na njegov materialni ali družbeni položaj, v drugem koraku po 24. členu ZBPP.

Ker tožnik prosi za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških in za zastopanje v tem izvršilnem postopku, je odločitev toženke, da je tožnik že izkoristil tista pravna sredstva, za katera je po ZBPP prosilcu, kot dolžniku v izvršilnem postopku, dopustno dodeliti BPP, pravilna.

Tožnik ne zanika dejstva, da se je njegova prošnja nanašala na upravni spor, v katerem je sodišče odločalo o zavrženju njegove prošnje za BPP, oz. v tej zvezi sploh ne navaja ničesar. Dejstvo, ki je ključno za izpodbijano odločbo, je tako med strankama nesporno.

V danem primeru je tožena stranka tožnikovo prošnjo sklicujoč se na peto alinejo 8. člena ZBPP zavrgla kot nedovoljeno na podlagi 37. členu ZBPP. Ob tem pa ni pravilno upoštevala, da določba pete alineje 8. člena ZBPP, glede na svojo prej predstavljeno pravno naravo, lahko predstavlja le razlog za zavrnitev prošnje, ne more pa predstavljati razloga za njeno zavrženje. Glede na to je sodišče v okviru tožbenih ugovorov v tej zadevi ugotovilo, da tožena stranka v predhodnem postopku ni pravilno uporabila določb ZBPP, zaradi česar je bilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti.

Sodišče pritrjuje to odločbi toženke, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP, vložena zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, v katerem je tožnik udeležen kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja obrekovanja. Prosilec je namreč zaprosil za BPP za postopek, ki je po 8. členu ZBPP izključen izmed postopkov, za katere se sme dodeliti BPP.

ZBPP v peti alineji 8. člena določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča takšna izključitev dodeljevanja BPP ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.