VSL Sodba I Cp 965/2024

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka I in III izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki (v nadaljevanju: toženki), da v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe izprazni nepremičnino tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika) z ID znakom del stavbe X-381-201, k. o. ..., ..., stavba št. 381, del stavbe št. 201 (ID ...), ki jo zaseda, in jo prosto oseb ter osebnih stvari izroči tožniku v njegovo neovirano posest in uporabo (točka I izreka). Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v roku 8 dni tožniku plačati uporabnino za obdobje od junija 2023 do novembra 2023 v skupni višini 2.100 EUR (točka II Izreka). Sodišče je tudi odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka III izreka).

2Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹ pritožila toženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi, ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožniku pa v vsakem primeru naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Trdi, da je izpodbijana sodba v delu I. in III. točke izreka nepravilna in nezakonita. Trdi tudi, da je sodišče nezakonito poseglo v temeljne in ustavno zagotovljene pravice toženke. Navaja, da je sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je kršilo načelo kontradiktornosti postopka iz 5. člena ZPP, s tem, ko ni zaslišalo pravdnih strank, kljub temu, da sta to predlagali obe pravdni stranki, niti predlaganih prič, povsem brez obrazložitve. Sodišče je sicer navedlo, da bo v nadaljevanju pojasnilo oziroma obrazložilo zavrnitev omenjenih dokaznih predlogov, vendar tega ni storilo. S svojim postopanjem je toženko spremenilo v objekt odločanja, saj ji je povsem onemogočilo, da bi bila v postopku slišana ali da bi se lahko v postopku neposredno izjavila. Toženka trdi tudi, da je nepravilno in nezakonito stališče sodišča, da naj bi se tožnik vknjižil v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne zamudne sodbe in ker naj bi bil neutemeljen postopek, ki se vodi med pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I P 88/2024, kjer toženka od tožnika zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe, neveljavnosti vknjižbe in izbrisa vknjižbe na nepremičnini. Toženka navaja tudi, da tožnik z njo ni nikoli sklenil prodajne pogodbe za stanovanje, ji ni izročil kupnine, niti se ni z njo dogovoril, kar tožnik zatrjuje v tožbi. Pogodba, na katero se sklicuje tožnik, ter na podlagi katere je dosegel, da se je neutemeljeno vknjižil v zemljiško knjigo, je nična. V zvezi s tem je toženka zoper tožnika vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev ničnosti prodajnih pogodb, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se lastninska pravica na stanovanju, vknjižena v korist tožnika izbriše, ter se znova vpiše lastninska pravica v korist toženke. V dokaz svojim navedbam je priložila tožbo, ki jo je dne 25. 10. 2023 vložila zoper tožnika. Zaradi navedenega je predlagala prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I P 88/2024. Toženka trdi tudi, da je vprašanje ničnosti sporne pogodbe in posledično vprašanje lastništva nad stanovanjem oziroma njegove vknjižbe zagotovo predstavljalo predhodno vprašanje. Sodišče je povsem arbitrarno in povsem brez obrazložitve odločilo, da je predhodno vprašanje oziroma postopek v zvezi s predhodnim vprašanjem, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, neutemeljen, in ga kot takšnega ne rabi upoštevati oziroma čakati na pravnomočno rešitev zadeve ali ga samo reševati. Sodišče bi moralo predhodno vprašanje rešiti samo ali predmetni postopek prekiniti, ter počakati na pravnomočno odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, česar pa ni storilo. Ker je sodišče neutemeljeno in nezakonito delno ugodilo tožbenemu zahtevku, je posledično napačno odločilo tudi o stroških postopka.

3Tožnik se je z dopisom z dne 3. 6. 2024 odpovedal pravici do odgovora na pritožbo zoper sodbo, na pritožbo zoper sodbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ter pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni kršilo načela kontradiktornosti postopka, s tem, ko je zavrnilo zaslišanje pravdnih strank in prič, poleg tega tudi ni nezakonito poseglo v temeljne in ustavno zagotovljene pravice toženke, predvsem pa ne pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in ne pravice do enakosti orožij in pravice biti slišan iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.² Sodišče prve stopnje je namreč povsem ustrezno pojasnilo in obrazložilo zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje pravdnih strank in prič (točki 6 in 18 obrazložitve sodbe). Sodišče ni zaslišalo pravdnih strank glede resničnosti trditev o ničnosti oziroma navideznosti sklenjenih prodajnih pogodb, ki naj bi prikrivale posojilno pogodbo oziroma dogovor o zavarovanju vračila posojila, kar sta predlagali obe stranki, in ne s strani tožnika predlaganih prič A. A. ter B. B., ki naj bi potrdili, da je toženka od tožnika skupaj prejela kupnino v višini 45.000 EUR, saj se z navedenimi predlaganimi dokazi ne bi dokazovala pravno relevantna dejstva. Sodišče je navedeno tudi pojasnilo v nadaljevanju, ko je napisalo v točki 18 obrazložitve sodbe, da glede na navedeno v zvezi z zatrjevano ničnostjo ni izvajalo dokazov. Sodišče prve stopnje torej toženke ni spremenilo v objekt odločanja, s tem, ko ni bila zaslišana v postopku v zvezi s pravno nerelevantnimi dejstvi.

7Sicer pa je zaslišanje prič predlagal tožnik, zato se toženka ne more sklicevati na kršitev pravil ZPP, saj ne gre za njen, temveč za tožnikov dokazni predlog. Skupnosti dokaznih predlogov naše pravo namreč ne pozna, vsaka stranka je dolžna sama predlagati dokaze, s katerimi dokazuje svoje trditve oziroma ugovore (7. in 212. člen ZPP). Pritožbene navedbe v zvezi s tem dokaznim predlogom zato niso utemeljene.

8Pritožbeno sodišče opozarja, da ni stališče sodišča prve stopnje, da je neutemeljen postopek, ki se vodi med pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I P 88/2024, kjer toženka od tožnika zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe, neveljavnosti vknjižbe in izbrisa vknjižbe na predmetni nepremičnini, ampak je stališče sodišča prve stopnje, da sodišče ni bilo dolžno prekiniti obravnavanega postopka, saj odločitev sodišča v tem postopku ni odvisna od predhodne rešitve vprašanja ničnosti sklenjenih prodajnih pogodb (točka 15 obrazložitve sodbe).

9Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz sodnega spisa ne izhaja, da bi se postopek vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I P 88/2024, ampak da se vodi postopek zaradi ničnosti pogodbe, neveljavnosti vknjižbe in izbrisa vknjižbe pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. P 200/2023. Toženka je namreč dne 25. 10. 2023 vložila tožbo zoper tožnika, na katero se sklicuje tudi v pritožbi, na Okrožno sodišče v Celju (prilogi A6 in B8). Da se vodi postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. P 200/2023 izhaja tudi iz tožnikove prve pripravljalne vloge in tožnikovega odgovora na toženkino tožbo (priloga A7). Navedbo o tem, da se postopek vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I P 88/2024, je toženka prvič podala šele v pritožbi, pri čemer ni izkazala, da je brez svoje krivde ni mogla podati že tekom prvostopenjskega postopka, zato ta pritožbena navedba predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati (1. odst. 337. člena ZPP).

10Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnik v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik nepremičnine na podlagi zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 192/2022 z dne 20. 2. 2023, ki je postala pravnomočna dne 12. 4. 2023 (priloge A1, A13 in B7). V zamudni sodbi je sodišče toženki naložilo overitev svojega podpisa na prodajni pogodbi, sklenjeni s tožnikom, s potrdilom o plačanem davku, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim toženka dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na konkretni nepremičnini na tožnika, v nasprotnem primeru pa bo takšno listino nadomestila ta sodba. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12. 7. 2023 (priloga A2) pa izhaja, da je bila vknjižba lastninske pravice v korist tožnika izvedena prav na podlagi te pravnomočne zamudne sodbe.

11Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da za pravnomočno sodno odločbo velja, da je takrat, ko postane pravnomočna, pravilna (res iudicata pro veritate habetur) in veljavna. Zato vknjižba, ki je bila dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ob njeni dovolitvi že pojmovno ne more biti materialnopravno neveljavna, če je bila vknjižba dovoljena z vsebino, ki izhaja iz izreka te odločbe (149. člen ZZK-1) in če ta odločba učinkuje proti osebi, v breme katere je bila dovoljena (150. člen ZZK-1). Lahko pa postane neveljavna pozneje, če je bilo proti taki sodni odločbi vloženo izredno pravno sredstvo in je ta sodna odločba spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena (4. točka tretjega odstavka 243. člena ZZK-1).³ Vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu, ki je vloženo zoper odločbo, na kateri temelji sporna vknjižba, pa mora biti takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena.⁴ Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka ni podala navedb v smeri, da bi proti pravnomočni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložila izredno pravno sredstvo, in da bi bila vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu takšna, da bi spremenila ali razveljavila sodno odločbo, ki je bila podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo. Toženka navedb v tej smeri tudi ni podala v pritožbi. Ker je zamudna sodba pravnomočna, so sodišča in pravdni stranki nanjo vezani, toženka pa je ne more izpodbijati šele zdaj, ampak bi jo morala izpodbijati že prej z izrednimi pravnimi sredstvi.

12Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi toženka morala ugovor ničnosti oziroma navideznosti (neobstoj) sklenjene prodajne pogodbe uveljavljati že v predhodnem sodnem postopku, v katerem je bila izdana zamudna sodba. Sodišče je tudi pravilno odločilo, da ni bilo dolžno prekiniti obravnavanega postopka. Sodišče je pravilno obrazložilo, da ugotovitev ničnosti sklenjenih prodajnih pogodb ne predstavlja prehodnega vprašanja v tem postopku, saj rešitev tega pravnega vprašanja ne more spremeniti odločitve sodišča v tem postopku oziroma to vprašanje v konkretnem postopku ni pravno relevantno. Tudi če bi sodišče odločilo, da sta pogodbi nični oziroma ne obstajata, prikrivata pa neke druge pogodbe, takšna ugotovitev ne more biti podlaga za izbris vknjižbe lastninske pravice tožnika, ki temelji na sodni odločbi (točka 18 obrazložitve sodbe). Vprašanje ničnosti pogodbe zato ne predstavlja predhodnega vprašanja in odločitev v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. P 200/2023 ni prejucialna v predmetnem postopku.

13Ker je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, je pravilna tudi odločitev o stroških postopka.

14Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

15Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela (1. odst. 154. člena in 1. odst. 165. člena ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP.
² Svet Evrope, 4. 11. 1950, Ur. l. RS, št. MP 7/1994.
³ Podobno: Plavšak, Nina: Komentar Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2022, str. 377, 387-388; VSRS sklep II Ips 180/2015 z dne 20. 10. 2016, točka 17; VSK sodba I Cp 463/2014 z dne 25. 11. 2014, točka 7; VSL sodba II Cp 1069/2022 z dne 7. 8. 2023, točka 10.
⁴ Hudej, Jasna: izpodbijanje vknjižbe, ki temelji na odločbi državnega organa, v: Sodobno stvarno pravo, izbrana poglavja, 2. del (ur. N. Plavšak), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 281, 284; Tratnik, Matjaž: 243, člen, v: Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) s komentarjem in sodno prakso (ur. M. Tratnik), Lexpera, GV založba, Ljubljana 2022, str. 515; VSK sodba I Cp 463/2014 z dne 25. 11. 2014, točka 7.