VSL Sodba PRp 604/2024

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka v znesku 990,00 EUR.

1Prekrškovni organ Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku storilca spoznal za odgovornega za prekrške po 1. točki prvega odstavka 77.c člena, 3. točki prvega odstavka 79. člena in 5. točki prvega odstavka 79. člena Zakona o gozdovih (ZG), za kar mu je po določitvi sankcije za vsak posamezen prekršek izrekel enotno globo v znesku 6.600,00 EUR ter mu naložil plačilo sodne takse v višini 660,00 EUR. Zoper odločbo o prekršku je storilec po zagovornici vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu s sodbo ZSV 42/2022 z dne 30. 8. 2024 ter jo kot neutemeljeno zavrnilo, storilcu pa je naložilo plačilo stroškov postopka, in sicer prihoda priče A. A. na zaslišanje v znesku 19,60 EUR, stroške izvedenskega mnenja v znesku 661,50 EUR, zaslišanje izvedenca na naroku dne 22. 8. 2024 v znesku 248,33 EUR ter sodno takso v znesku 660,00 EUR.

2Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje storilec po zagovornici. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in storilca oprosti očitanih prekrškov oziroma mu namesto izrečenih glob izreče opomin oziroma mu za očitane prekrške izreče najnižje predpisane globe. Pritožbenemu sodišču podaja tudi prošnjo za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek, saj je prejemnik denarne socialne pomoči in plačila sodne takse finančno ne bi zmogel.

3Na pritožbo je pravočasno odgovoril prekrškovni organ.

4Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1), upoštevajoč, da se pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku (šesti odstavek 66. člena ZP-1), ugotavlja, da v postopku proti storilcu ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ali kršitev materialnega prava na škodo storilca, pritožba storilčeve zagovornice pa tudi ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče po pregledu pritožbe ugotavlja, da storilčeva zagovornica v njej v celoti ponavlja navedbe, ki jih je podala v vlogah z dne 28. 3. 2024 in z dne 16. 5. 2024. Po vsebini gre za pripombe na gozdarsko izvedensko mnenje sodnega izvedenca B. B. in za pripombe na izvedenčev odgovor na prvotno podane pripombe.

6V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje, glede na navedbe v zahtevi za sodno varstvo, s katerimi je storilčeva zagovornica nasprotovala ugotovitvam prekrškovnega organa, zaradi razjasnitve dejanskega stanja na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZP-1 dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega postopka, tako da je (poleg dokazov, ki so navedeni v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) odredilo tudi izvedenstvo gozdarske stroke in za izvedenca imenovalo B. B., ki mu je naložilo nalogo, da ugotovi, koliko dreves je bilo posekanih v nasprotju z odločbo o dovolitvi poseka drevesne vrste in koliko je to ㎥ lesa drevja ter koliko dreves, odkazanih za posek, ni bilo posekanih. Izvedenec je izdelal gozdarsko izvedensko mnenje v mesecu marcu 2024, na katerega je storilčeva zagovornica podala pripombe v vlogi z dne 28. 3. 2024. Izvedenec je na pripombe odgovoril z obrazložitvijo v mesecu aprilu 2024 (v spisu na listovni številki 200), na katero je storilčeva zagovornica podala pripombe v vlogi z dne 16. 5. 2024. Sodišče prve stopnje je izvedenca nato tudi zaslišalo, in sicer na naroku 22. 8. 2024, o čemer je obvestilo tako storilca kot njegovo zagovornico. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje obrazloženo ocenilo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, vse pa tudi v povezavi z zagovorom storilca in navedbami v zahtevi za sodno varstvo, nato pa je navedlo, katera dejstva so odločilna in iz katerih razlogov se štejejo za dokazana oziroma nedokazana (drugi odstavek 133. člena ZP-1). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče v razlogih izpodbijane sodbe dokazno ocenilo izdelano gozdarsko izvedensko mnenje, izvedenčev odgovor na pripombe in mnenje izvedenca na naroku 22. 8. 2024 ter pojasnilo, zakaj izvedensko mnenje sprejema in zakaj ni sledilo predlogu za angažiranje drugega izvedenca, prav tako pa se je tudi v celoti, jasno in natančno opredelilo do vseh pripomb, ki jih je storilčeva zagovornica podala v vlogah z dne 28. 3. 2024 in z dne 16. 5. 2024 ter obrazložilo, zakaj jim ne sledi. Ker se je torej do vseh navedb iz vlog z dne 28. 3. 2024 in z dne 16. 5. 2024, ki jih storilčeva zagovornica ponavlja sedaj v pritožbi, obrazloženo opredelilo že sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa se z razlogi sodišča prve stopnje v celoti strinja, se v izogib nepotrebnemu ponavljanju sklicuje nanje.

7Storilčeva zagovornica v pritožbi uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje angažirati drugega izvedenca in ker tega ni storilo, gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 26. točki obrazložitve izpodbijane sodbe obrazloženo pojasnilo, zakaj ni sledilo predlogu za angažiranje drugega izvedenca, pritožbeno sodišče pa tako navedene razloge sprejema kot pravilne in zakonite. Dodaja še, da bi sodišče ugodilo predlogu za postavitev (drugega) izvedenca takrat, ko bi storilčeva zagovornica utemeljeno argumentirala dvom v strokovnost in pravilnost danega (izvedenskega) mnenja, kar pa se mora nanašati na bistvene okoliščine, pomembne za strokovno utemeljitev ter nelogičnost in prepričljivost izvedenčevih argumentov. V konkretnem primeru je sodišče izdelano mnenje in odgovore na pripombe dokazno ocenilo, kar je tudi izčrpno obrazložilo, zato ni bilo razlogov in pravne podlage za pridobivanje novega mnenja. Posledično je neutemeljen očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka o prekršku.

8V pritožbi storilčeva zagovornica navaja, da iz spisovne dokumentacije izhaja, da naj bi prekrškovni organ začel postopek o prekršku tudi zoper izvajalca del, kar pomeni, da je bil podan sum storitve prekrška s strani izvajalca, sodišče pa se do tega v sodbi ni opredelilo, pri čemer je jasno, da za nezakonito sečnjo ne moreta odgovarjati naročnik (storilec) in izvajalec. Pritožbeno sodišče odgovarja, da navedeno iz podatkov v spisu ne izhaja, storilčeva zagovornica pa teh navedb tudi ni konkretizirala do te mere, da bi jih bilo mogoče preizkusiti, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje.

9Glede storilcu izrečene globe storilčeva zagovornica v pritožbi navaja, da je pretirana, saj mu je bila izrečena najvišja možna globa za očitani prekršek, pri njeni odmeri pa bi bilo treba upoštevati tudi storilčevo premoženjsko stanje, saj je storilec brez dohodkov in prejema denarno socialno pomoč, poleg tega ima hude zdravstvene težave, kar mu onemogoča zaposlitev; sodišče bi moralo preizkusiti, ali je prekrškovni organ v skladu s svojimi pooblastili storilcu izrekel globo, ki je predpisana v materialnopravnih določbah in če je upošteval določbe 27. člena ZP-1 o steku prekrškov. Pritožbeno sodišče odgovarja, da se v skladu s prvim odstavkom 26. člena ZP-1 storilcu prekrška odmeri sankcijo v mejah, ki so določene s predpisom za storjeni prekršek, glede na težo prekrška in storilčevo malomarnost ali naklep. Pri tem se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja (olajševalne in obteževalne okoliščine), pri odmeri globe pa se upošteva tudi storilčevo premoženjsko stanje, višino njegove plače, njegove druge dohodke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti (drugi in tretji odstavek 26. člena ZP-1). ZP-1 v tretjem odstavku 52. člena določa, da se storilcu v hitrem postopku izreče globa v znesku, v katerem je predpisana, če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače. V konkretnem primeru 81.b člen ZG določa, da se sme za prekrške iz tega zakona v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Prekrškovni organ je storilcu globe za prekrške določil na zgornji meji predpisane, za kar je imel pooblastilo v zgoraj citirani določbi 81.b člena ZG, takšno odmero globe pa je tudi ustrezno utemeljil z razlogi, da je bil storilec že večkrat prekrškovno kaznovan zaradi enakega prekrška, poleg tega pa gre za prekrške, ki imajo izjemno škodljive posledice za gozd, saj je storilec v nasprotju z izdano odločbo ZGS dodatno posekal vsa najboljša hrastova drevesa, posekan hrastov les pa na trgu dosega zelo visoke cene, tudi do 500 EUR/㎥, kar kaže na to, da ni šlo za malomarnost, ampak za očitno naklepno dejanje iz koristoljubja; da je s svojim dejanjem ogrozil delovanje gozda na občutljivem območju C. gozda, da se bodo sedaj na tem območju razrasle zeli in grmovje namesto drevesnih vrst, ki običajno na tem rastišču tvorijo gozd, zaradi česar bodo prizadete funkcije, ki naj bi jih gozd na tem območju opravljal, tako da ima storilčevo dejanje zelo dolgoročne posledice, škoda narejena z navedeno kršitvijo pa je nemerljiva. Višino določenih posameznih in nato izrečene enotne sankcije je presojalo tudi sodišče prve stopnje v 23. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ter ugotovilo, da je bila storilcu globa utemeljeno in zakonito izrečena na zgornji meji predpisane, iz česar izhaja, da v zvezi z izrečeno sankcijo sodišče ni ugotovilo kršitev določb ZG ter določb, ki urejajo odmero sankcije in izrek sankcije za prekrške, storjene v steku (26. in 27. člen ZP-1). Kar se tiče pritožbenih navedb, da bi bilo treba upoštevati storilčevo premoženjsko stanje ter hude zdravstvene težave, ki mu onemogočajo zaposlitev, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so te navedbe pavšalne in neizkazane. Storilčeva zagovornica se v pritožbi zavzema za to, da bi se storilcu za prekrške izreklo najnižje predpisane globe, vendar pa bi bilo najnižjo predpisano mero globe mogoče izreči v primeru, ko ne bi bila podana nobena obteževalna okoliščina, kar pa v storilčevem primeru, glede na vse zgoraj pojasnjeno, ni mogoče. Glede predloga, da se storilcu namesto izrečenih glob izreče opomin, pritožbeno sodišče odgovarja, da se sme opomin izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (prvi odstavek 21. člena ZP-1). Take olajševalne okoliščine niso podane, kar je razvidno že iz zgoraj navedenih obteževalnih okoliščin.

10Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo storilčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11Storilčeva zagovornica prosi, da se storilca oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek, ker je prejemnik denarne socialne pomoči in plačila sodne takse finančno ne bi zmogel. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je bilo v postopku o prekršku ugotovljeno, da je storilec v nasprotju z izdano odločbo ZGS posekal 78 najboljših hrastovih dreves, kar znaša 189,67 ㎥ lesne mase, posekan hrastov les pa na trgu dosega zelo visoke cene, tudi do 500,00 EUR/㎥, kar kaže na to, da je šlo za naklepno dejanje iz koristoljubja. Glede na ugotovljeno je pritožbeno sodišče presodilo, da bi bila oprostitev plačila sodne takse v konkretnem primeru v nasprotju z namenom tega instituta, ki je, da se socialno šibkim upravičencem omogoči dejanski dostop do sodišč in uveljavljanje pravnih sredstev, zato je odločilo, da mora storilec na podlagi določb 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso za pritožbeni postopek. Pri odmeri sodne takse je upoštevalo opombo 8,2 ZST-1 in je na podlagi tar. št. 8132 ZST-1 s faktorjem 1,5 pomnožilo znesek sodne takse iz tar. št. 8212 (zavrnitev zahteve za sodno varstvo) tako, da mora storilec plačati sodno takso v znesku 990,00 EUR, in sicer v roku in na način, kot bo navedeno v pozivu za plačilo, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.