VSK Sodba II Kp 15895/2020

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženka je dolžna plačati sodno takso za pritožbo v višini 180,00 EUR.

1Sodišče prve stopnje je pod točko I izreka obdolženo A. A. spoznalo za krivo, da je storila kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 ter ji je na podlagi istega določila določilo kazen šest mesecev zapora, nakar je obdolženki, na podlagi drugega odstavka 53. člena KZ-1, upoštevaje kot določeni kazen zapora po izpodbijani sodbi in enotno kazen šest let in dva meseca zapora po sodbi Okrajnega sodišča v Tolminu I K 21182/2019 z dne 20.19.2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Kp 21182/2019 z dne 16.4.2020, izreklo enotno kazen šest let in sedem mesecev zapora. Na podlagi prvega odstavka 55. člena KZ-1 je obdolženki v izrečeno enotno kazen štelo že v celoti prestano enotno kazen po sodbi Okrajnega sodišča v Tolminu opr. št. I K 21182/2019 z dne 20.12.2019, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Kp 21182/2019 z dne 16.4.2020. Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženka dolžna oškodovancu B. B. plačati premoženjskopravni zahtevek v višini 700,00 EUR. Z višjim zahtevkom je oškodovanca napotilo na pravdo. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je odločilo, da je obdolženka dolžna povrniti stroške kazenskega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in sodno takso v višini 120,00 EUR. Na podlagi 94. člena ZKP je odločilo, da je obdolženka dolžna povrniti krivdno povzročene stroške nastale z vročanji pisanj njej po pooblaščenem vročevalcu. O nagradi in potrebnih izdatkih zagovornika bo odločala pristojna služba za brezplačno pravno pomoč. Pod II izreka izpodbijane sodbe je obdolženo Nino Maksmimović iz razloga po 358. členu ZKP oprostilo obtožnega predloga, da je storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke obremenjujejo proračun, če se dajo ti stroški dajo izločiti iz skupnih stroškov postopka. O nagradi in potrebnih izdatkih zagovornika bo odločala pristojna služba za brezplačno pravno pomoč.

2Zoper obsodilni del sodbe je vložil pritožbo obdolženkin zagovornik iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo v tem delu razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik trdi, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog obdolženke za zaslišanje prič C. C., Č. Č. in D. D. Te bi izpovedale o ravnanjih oškodovanke v prostorih ZPKZ Ig v smeri podaje izjav glede prisvajanja denarnih sredstev oškodovanke od drugih obsojenk, torej tega, kar v predmetnem postopku oškodovanka očita A. A. Dokazni predlog je bil podan v smeri dokazovanja verodostojnosti izpovedbe oškodovanke. Z zavrnitvijo dokaznih predlogov je bilo po trditvah pritožnika poseženo v pravico do obrambe, saj je sodišče zavrnilo prav vse dokazne predloge, izdana sodna odločba je v tej posledici enostranska in arbitrarna, dejansko stanje pa ugotovljeno zmotno in nepopolno.

5Zgoraj navedene pritožbene navedbe niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev dokaznih predlogov obrazložilo v 6. točki izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje tem razlogom in nima česa drugega dodati, razen ugotovitve, da pritožnik v celotni pritožbi izhaja iz zmotnega dejstva, da je v obravnavani zadevi oškodovanka E. E., kar je sodišče prve stopnje izpustilo iz opisa kaznivega dejanja kot se je obdolženki očitalo v obtožnem predlogu, kar je obrazložilo v 14. točki izpodbijane sodbe ter je v 15. točki izrecno poudarilo, da je v obravnavani zadevi oškodovanec le B. B.

6Pritožbeno sodišče nadalje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje obravnavane zadeve pravilno in popolno ugotovilo ter je pravilno uporabilo določbe KZ-1. Očitanih kršitev ni zagrešilo. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo skrbno oceno izvedenih dokazov, skladno z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) in v skladu z drugim odstavkom 355. člena ZKP ter je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo prepričljive razloge o vseh odločilnih dejstvih za vsako posamezno točko sodbe (šesti in sedmi odstavek 364. člena ZKP) ter tistih dejstvih in okoliščinah, ki predstavljajo kontrolne okoliščine za pravno relevantna dejstva. Natančno je analiziralo obdolženkin zagovor ter izpovedbo oškodovanca B. B. ter priče E. E., v dokazno oceno je pravilno umestilo tudi izpovedbo priče F. F. in listinske dokaze ter na podlagi presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj sprejelo pravilne dejanske in pravne zaključke, ki jih je utemeljilo s podrobno razdelanimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Pritožbene navedbe spregledajo oceno sodišča prve stopnje, ki se dejansko sklada z oceno pritožnika, o neverodostojnosti pretežnega dela izpovedbe priče E. E., zato je sodišče prve stopnje E. E. kot oškodovanko tudi izpustilo iz opisa očitanega kaznivega dejanja, kot je obrazložilo v 14. točki izpodbijane sodbe. Že s tega vidika je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrnilo zgoraj navedene dokazne predloge, ki bi po oceni pritožnika izpodbili verodostojnost "oškodovanke", priče E. E., poleg tega pretekla ravnanja prej navedene za obravnavano zadevo tudi niso relevantna. Drugače kot pritožnik pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno in zanesljivo ocenilo izpovedbo oškodovanca B. B. Njegovo izpovedbo je presojalo tako samo zase kot tudi v povezavi z izpovedbo priče E. E. v delu, ko je potrjevala izpovedbo oškodovanca in izpovedbo odvetnika F. F. ter listinskimi dokazi (sporočila med oškodovancem in E. E. ter obdolženko - listovni št. 12 do 13 ter izpisek iz oškodovančevega TRR, elektronsko sporočilo policiji - listovna št. 11) kot je podrobno, prepričljivo in razumno obrazložilo v izpodbijani sodbi (točka 12 in 13 izpodbijane sodbe). Drži pritožbena navedba, da je oškodovanec B. B. v posameznih fazah postopka navajal nekoliko drugačne denarne zneske, ki jih je izročal obdolženki, vendar sodišče prve stopnje tega ni spregledalo, ampak je tudi v tem delu opravilo zanesljivo dokazno oceno v korist obdolženke, kot je obrazložilo v 12. točki izpodbijane sodbe ter, ker z gotovostjo niso bili potrjeni očitki o izročanju višjih zneskov kot so bili zatrjevani v obtožnem predlogu, je v izrek izpodbijane sodbe vneslo znesek 700,00 EUR, glede katerega je tudi po oceni pritožbenega sodišča zanesljivo dokazano, da jih je B. B. izročil obdolženki. Nobene podlage v izvedenih dokazih nima pritožbena navedba, da je oškodovanec B. B. vedel, da storitev, ki jo je obljubljala obdolženka in kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, "lahko zagotovi vsak odvetnik brez posredniških storitev". V obravnavani zadevi ne gre za to, da je bil oškodovanec B. B. "neskončno naiven in nepripravljen", saj je bil tedaj, kot je izpovedal, v razmerju z E. E., ki je morala v zapor, zato ni nenavadno, da ji je skušal pomagati ter je zato stopil v stik z obdolženko, ki je zagotavljala ureditev predčasnega izpusta iz zapora. Vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na neverodostojnost izpovedbe E. E., je upoštevalo že sodišče prve stopnje, saj njeno izpovedbo ni ocenilo kot verodostojno v pretežnem delu (tudi v delu, ki ga izpostavlja pritožnik), zato jo je, kot je bilo že zgoraj navedeno, kot oškodovanko izpustilo iz izreka izpodbijane sodbe. Glede na navedeno pritožbeno sodišče nima pomislekov v prepričanje sodišča prve stopnje o krivdi obdolženke kot izhaja iz točke I izreka izpodbijane sodbe (drugi odstavek 3. člena ZKP).

7Čeprav pritožnik ne izpodbija odločbe o kazenski sankciji, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo tudi v tej smeri, saj pritožba zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki se poda v korist obdolženke, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člen ZKP). Sodišče prve stopnje je odločbo o kazenski sankciji obrazložilo v 19. točki izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pravilno ugotovilo in ustrezno ovrednotilo vse okoliščine, ki vplivajo na izrek kazenske sankcije. V zadostni meri je upoštevalo okoliščine primera, ki se kažejo v obteževalnih okoliščinah ter obdolženki določilo primerno zaporno kazen za obravnavano kaznivo dejanje. Ravnalo je pravilno, ko je upoštevalo enotno kazen po sodbi Okrajnega sodišča v Tolminu I K [...]/2019 z dne 20.12.2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 21182/2019 z dne 16.4.2020 in obdolženki izreklo primerno enotno kazen šest let in sedem mesecev zapora, v katero je vštelo že prestano kazen po prej navedeni sodbi. V odločbo o kazenski sankciji ni bilo treba poseči.

8Ker tudi preizkus izpodbijane sodbe, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v mejah 383. člena ZKP ni pokazal nepravilnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člena ZKP).

9Obdolženka s pritožbo zagovornika ni uspela, zato je v skladu z 98. člena v zvezi s 95. členom ZKP dolžna plačati stroške pritožbenega postopka. Ti predstavljajo sodno takso, ki na podlagi tarifne št. 7122 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) znaša 180,00 EUR.