UPRS Sodba IV U 155/2021-31

Tožba se zavrne.

1S sklepom št. DT 4933-71657/2019-4 z dne 21. 7. 2020 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) je prvostopenjski davčni organ sklenil opraviti davčno izvršbo na tožničina denarna sredstva za poplačilo njenih neporavnanih izvršljivih obveznosti: sodno takso v znesku 50,00 EUR in stroški izdaje izpodbijanega sklepa 10,00 EUR. Tožničina obveznost temelji na izvršilnem naslovu, to je plačilnem nalogu št. IV K 62248/2011 z dne 30. 11. 2017, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu in ki je postal izvršljiv 16. 1. 2018 (1. točka izreka). Zoper tožnico se opravi davčna izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima pri banki oziroma hranilnici T., d.d. do višine davčnega dolga, pri čemer se upošteva izvzetja iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, če gre za sredstva, nakazana za tekoči mesec (2. točka izreka). Banki se naloži, da na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi tožničina denarna sredstva do višine dolgovane denarne obveznosti in prenese oziroma izvršuje prenose zarubljenih denarnih sredstev na prehodni podračun Finančne uprave RS (FURS; 3. točka izreka). Banki oz. hranilnici se tudi prepoveduje izplačati zarubljena denarna sredstva tožnici, slednji pa razpolagati z zarubljenimi denarnimi sredstvi, dokler ne bo poravnan celoten dolg po sklepu o izvršbi (4. točka izreka). Nadalje iz izreka izhaja, da vse stroške davčne izvršbe plača tožnica (5. točka izreka) ter da pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe (6. točka izreka).

2Tožnica se je zoper ta sklep pritožila, v pritožbi navaja, da z listinami v zvezi z njenim postopkom že razpolaga informacijska pooblaščenka zaradi prijave kršitve varstva osebnih podatkov, ter da je zadeva glede navez "Savinjsko - Šaleških" lobijev in drugih na Specializiranem tožilstvu kot tudi na Vrhovnem tožilstvu RS raziskana, o čemer je že seznanila pomočnico direktorice CSD U. kot upravičenka do denarne socialne pomoči. Na Okrajnem sodišču v Žalcu se po smrti njenega očeta pripravlja zapuščinska obravnava, kjer pa bodo na njeno zahtevo razkriti sporni posli vseh vpletenih v izvensodni stečaj njenega moža št. 498/2011, v katerem ji ni bila priznana nobena pravica. Zato kot načrtna žrtev sistemske korupcije v RS meni, da dolga po spornem sklepu ni dolžna poravnati. Vrhovno sodišče RS in Ustavno sodišče RS lahko v zadevi pribavita dodatne dokaze oz. listine, iz katerih bo razvidno, ali je davčna izvršba upravičena. V dopisu direktorice FURS Celje z dne 17. 5. 2016 ji je bilo pojasnjeno, da bo tudi FURS Celje na poziv sodišča razkrila podatke, ki bodo po mnenju tožnice odločilno vplivali na razkritje sistemske korupcije v RS ter zadeve "A.". Kot dokaz za svoje pritožbene navedbe pritožbi prilaga dopis FURS Celje št. DT 499-3/2016-586 z dne 17. 5. 2016. Drugostopenjski - pritožbeni organ, Ministrstvo za finance, pa je njeno pritožbo z odločbo DT-498-2-171/2020-2 z dne 29. 6. 2021 kot neutemeljeno zavrnilo.

3Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da je prvostopenjski davčni organ, ker tožnica v predpisanem roku ni poravnala obveznosti, začel davčno izvršbo (prvi odstavek 143. člena ZDavP-2). Sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi plačilnega naloga predlagatelja izvršbe, ki je določil, da je tožnica dolžna plačati sodno takso v višini 50,00 EUR, odmerjeni so bili še stroški izvršbe v višini 10,00 EUR. Za izterjavo terjatve, ki izhaja iz navedene odločbe predlagatelja izvršbe, je pristojna Finančna uprava RS (FURS) - organ, ki izvršbo opravi v davčnem postopku. Davčni organ je namreč pristojen tudi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, kamor sodi tudi v tej zadevi obravnavano plačilo sodne takse na podlagi plačilnega naloga (156. člen ZDavP-2 v povezavi s 146. členom ZDavP-2). Izvršba se opravi na podlagi izvršilnega naslova, sklep o izvršbi pa mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2.

4Pritožbeni organ v svoji odločbi ugotavlja, da je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa izvršilni naslov izvršljiv (16. 1. 2018), da tožnica svojih obveznosti ni poravnala in da prvostopenjski sklep vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Na podlagi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov v primerih, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal organ pristojen za odmero te obveznosti.

5Ob tem organ tožnici še pojasni, da v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. To pomeni, da mora tožnica navedbe, povezane z izvršilnim naslovom in postopkom njegove izdaje, uveljavljati pred predlagateljem izvršbe. Prav tako pa tudi slabo finančno stanje tožnice ni ovira za vodenje postopka izvršbe, je pa ovira za izvršitev izpodbijanega sklepa, saj mora izvrševalec sklepa, ko sklep izvršuje, upoštevati izvzetja in omejitve, ki jih določa zakonska ureditev (159. in 160. člen v povezavi s 166. členom ZDavP-2).

6Tožnica se z odločitvijo toženke ni strinjala in v tožbi ter v dopolnitvah tožbe z dne 18. 8. 2021 in 21. 9. 2021 ter v vlogah z dne 18. 3. 2022, 13. 12. 2023 in 18. 1. 2024 poleg zatrjevanja več pavšalno navedenih dejstev, za katere tožnica ne izkaže pravnorelevantne zveze z izpodbijanim aktom glede izterjave neplačane sodne takse in izvršilnih stroškov (okoliščine v zvezi s stečajno zadevo njenega moža, B. B., in stečajem gospodarske družbe P., d.o.o., o podanih ovadbah s strani tožnice in o njihovem neobravnavanju s strani pristojnih organov; o tem, da za tožnico stoji C. C., o okoliščinah v Občini O., nadzorom nad nekdanjim družbenim premoženjem, razraslosti korupcije, birokratizacije in sive ekonomije v Republiki Sloveniji; o smrtovnici tožničinega tasta; o vpletenosti VDT D. D. v sistemsko korupcijo; o okoliščinah izvajanja pritiska predsednika vlade, na nekdanjo ministrico, mag. F. F.; o izvršilnih zadevah VL 68543/2023 in VL 66535/2023, v katerih je v obeh dolžnik tožničin mož, kot razvidno iz hrbtne strani priloge A12 in priloge A13)¹ tudi navaja, da je FURS izdal sklep, s katerim so ji zaradi sistemske napake popravili naslov stalnega prebivališča, zato poziva naslovno sodišče, da odloči o zakonitosti delovanja Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, IV K 62248/2011, ki ji je ves čas poteka sodne zadeve grobo kršilo človekove pravice, s tem, da so ji vso pošto pošiljali na naslov njene fiktivne fizične osebe, s tem pa goljufali vse "naravne zakone". Zaradi moževega osebnega stečaja št. St 498/2011 Okrožnega sodišča v Celju je namreč že leta 2013 ostala brez vsega premoženja. Sklicuje se na dokument (tj. sodbo Upravnega sodišča RS) IV U 160/2016 z dne 21. 11. 2018.²

7Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8Sodišče je s sklepom št. I U 155/2021-12 z dne 21. 12. 2021 v skladu z 42. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo, da bo o v enem postopku vloženih treh zahtevkih tožnice odločalo v ločenih postopkih, zato je zadevo razdružilo zaradi ločenega obravnavanja in odločanja. V konkretni zadevi je sodišče odločalo o tožbi zoper sklep o davčni izvršbi FURS št. DT 4933-71657/2019-4 z dne 21. 7. 2020 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT-498-2-171/2020-2 z dne 29. 6. 2021.

9Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, na seji³, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1, kar je v zvezi s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank, pri čemer ni vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10Tožba ni utemeljena.

11Predmet presoje v tej zadevi je odločitev toženke, s katero je bila zoper tožnico zaradi izterjave dolgovanega zneska dovoljena davčna izvršba na denarna sredstva, ki jih ima tožnica pri T., d.d.

12Po pregledu spisov in izpodbijanega sklepa sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep zakonit, pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi izpodbijanega sklepa in drugostopenjske odločbe, zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se nanje po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje.

13V zadevi ni sporno, da tožnica svojih obveznosti po izvršilnem naslovu, plačilnem nalogu št. IV K 62248/2011 z dne 30. 11. 2017, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu in ki je postal izvršljiv 16. 1. 2018, do njegove izdaje ni poravnala. Zato je davčni organ utemeljeno začel izvršbo na tožničina denarna sredstva, ki jih ima pri T., d.d. do višine davčnega dolga. S tožbo tožnica tudi ne oporeka vsebini izpodbijanega sklepa (npr. da ne vsebuje vseh predpisanih elementov ali podobno). Ugovarja pa, da je bil izdan fiktivni fizični osebi, vsa pošta v zadevi pa je bila pošiljana na naslov te fiktivne fizične osebe (pri čemer je bil navedeni izpodbijani akt izdan tožnici, le njeno ime in priimek sta v sklepu navedena z velikimi tiskanimi črkami (s čimer po presoji sodišča ni ustvarjena fiktivna fizična oseba, pač pa gre pri tem za oblikovni slog pisanja aktov): navedeno pa po presoji sodišča ne vpliva na to, da je bil dejansko ta sklep izdan tožnici).

14Davčni organ začne davčno izvršbo, če dolg ni plačan v predpisanem roku (143. člen ZDavP-2). Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 145. člena ZDavP-2). Davčni organ postopa po določbah tretjega dela ZDavP-2, ki ureja davčno izvršbo, tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti (156. člen ZDavP-2). Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2). Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe (144. člen ZDavP-2).

15Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan v skladu z zgoraj citiranimi določili. Izpodbijani sklep o davčni izvršbi ima vse sestavine iz 151. člena ZDavP-2. Ker tožnica svoje obveznosti, o kateri je bilo odločeno z izvršljivim izvršilnim naslovom, plačilnim nalogom št. IV K 62248/2011 z dne 30. 11. 2017, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu in ki je postal izvršljiv 16. 1. 2018, ni poravnala, je davčni organ na predlog predlagatelja utemeljeno začel davčno izvršbo. V pritožbi zoper sklep o izvršbi pa izvršilnega naslova ni več mogoče izpodbijati (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), tožnica bi morala vse ugovore v zvezi z izvršilnim naslovom uveljavljati pred njegovo izvršljivostjo pri organu, ki je ta akt izdal. Organ je tožnici pravilno pojasnil, da izvršilnega naslova (niti z navedbami o fiktivni fizični osebi) v pritožbi skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 ne more izpodbijati, tega pa zaradi navedenega posledično ne more storiti niti v upravnem sporu.

16Sklepno sodišče še dodaja, da je socialni položaj dolžnice v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu. Ker je predmet upravnega spora le presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega akta (v obravnavani zadevi sklepa o davčni izvršbi), s tožbo zatrjevan slab premoženjski položaj tožnice po presoji sodišča ne vpliva na sicer pravilno in zakonito odločitev davčnega organa o začeti davčni izvršbi.

17Glede na povedano je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek izdaje izpodbijanih aktov pravilen in zakonit, prav tako sta izpodbijana akta vsebinsko pravilna in na zakonu utemeljena.

¹ Sodišče ugotavlja, da v zvezi s temi pavšalnimi in splošnimi dejstvi - ugovori tožnica ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena (niti v toliko, da bi jo bilo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva dolžno pozivati na njihovo konkretizacijo), zato jih sodišče ni moglo presojati.
² Postopek v zadevi se je vodil zoper drug izpodbijani akt FURS, in sicer zoper sklep FURS št. DT 4933-216772/2014-7 z dne 27. 6. 2016, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT 499-23-195/2016-2 z dne 11. 10. 2016.
³ Skladno s prvim in drugim odstavkom 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUS-1 (ZUS-1C) še v senatu treh sodnikov, saj je bila zadeva že predložena na sejo v zvezi s sklepom o razdružitvi, sprejetim v senatu 21. 12. 2021 (pred novelo ZUS-1C).