UPRS Sklep II U 277/2024-3

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom št. Bpp 853/2022 z dne 10. 7. 2024 zavrnil zahtevo odvetnika A. A., zaposlenega v Odvetniški družbi B., o.p., d.o.o., za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči, dodeljene C. C., z dne 19. 6. 2024.

2Zoper navedeni sklep je upravičenka do brezplačne pravne pomoči, C. C., vložila tožbo, in sicer nasprotuje zavrnitvi zahtevka za plačilo odvetniških stroškov iz razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V tožbi zatrjuje, da je odvetnik vrnil napotnico v okviru 15-dnevnega zakonskega roka iz prvega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), torej pravočasno, meni pa tudi, da je določba petega odstavka 40. člena ZBPP protiustavna.

K I. točki izreka:

3Tožba se zavrže.

4V obravnavani zadevi je tožbo v upravnem sporu vložila C. C., ki je bila na podlagi odločbe Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 853/2022 z dne 4. 7. 2022 upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pri sodišču in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku zaupanja mld. otrok Č. Č. in mld. D. D. v varstvo, vzgojo in oskrbo ter določitve preživnine in stikov zoper E. E., do izdaje odločbe sodišča prve stopnje v okviru navedenega nepravdnega postopka ter v postopku alternativnega reševanja sporov pred sodiščem prve stopnje. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica F. F., katero pa je sodišče z odločbo opr. št. Bpp 853/2022 z dne 11. 7. 2023 razrešilo, izvedbo brezplačne pravne pomoči pa je zaupalo odvetniku A. A. Slednji je 19. 6. 2024 vložil zahtevek za plačilo nastalih stroškov brezplačne pravne pomoči v obliki napotnice, ki pa je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen iz razloga, ker naj bi odvetnik napotnico predložil po poteku zakonskega roka.

5V skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišče tožbo zavrže, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Na tak razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

6Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevek odvetnika A. A. za plačilo stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči, zaradi česar v pravice tožeče stranke C. C., kot upravičenke do brezplačne pravne pomoči, z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo. Ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), bi imela tožeča stranka, kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči, pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetniku priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.¹ V predmetni zadevi pa za tak primer ne gre, saj je bil z izpodbijanim sklepom zahtevek odvetnika za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitev zavrnjen, kar pomeni, da je za vložitev tožbe aktivno legitimiran le odvetnik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči. Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZBPP je namreč odvetnik tisti, ki je dolžan pristojni strokovni službi za BPP predložiti napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi, o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči pa organ za BPP odloči na podlagi šestega odstavka 40. člena ZBPP. Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja je zato lahko le izvajalec brezplačne pravne pomoči (odvetnik), saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je pravici do priznanja nagrade in potrebnih stroškov za izvajanje brezplačne pravne pomoči.² Nenazadnje tožeča stranka niti ne zatrjuje, da bi bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa udeležena kot stranka ali kot stranski udeleženec, temveč nasprotno navaja, da ji izpodbijani sklep sploh ni bil vročen. V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 pa je tožnik v upravnem sporu lahko (le) tista oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.

7Sodišče še dodatno pojasnjuje, da izvajalec brezplačne pravne pomoči v primeru, kot je obravnavani, ko je neuspešno zahteval plačilo nagrade in povračilo stroškov za izvedbo brezplačne pravne pomoči pri organu za brezplačno pravno pomoč, po presoji sodišča le-te tudi ni upravičen uveljavljati od prosilke. Sodna praksa³ je že zavzela stališče, da je prosilec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti stroške izvedbe brezplačne pravne pomoči izključno v primerih iz 43., 47., 48. in 49. člena ZBPP, v nobenem primeru pa ni dolžan plačati nagrade in stroškov izvajalcu brezplačne pravne pomoči neposredno. Sedmi odstavek 30. člena ZBPP namreč določa, da so kakršnikoli dogovori med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški oziroma notarski tarifi, nični. Po presoji sodišča je določba sedmega odstavka 30. člena ZBPP skladna z namenom brezplačne pravne pomoči, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje ali preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Povedano drugače, ZBPP omogoča ustrezno pravno svetovanje in zastopanje osebam, ki zaradi svojih premoženjskih razmer tega ne morejo financirati same. Za pravna dejanja (pravno svetovanje in/ali zastopanje pred sodišči) je izvajalec brezplačne pravne pomoči upravičen do plačila v obsegu in po postopku, določenem z ZBPP iz sredstev proračuna Republike Slovenije. V tem smislu je treba razlagati tudi določbo sedmega odstavka 30. člena ZBPP, kar pomeni, da za opravljena dejanja brezplačne pravne pomoči izvajalec brezplačne pravne pomoči plačila ne more terjati neposredno od upravičenca oziroma so vsi takšni dogovori nični.⁴

8Po presoji sodišča prav tako ne more biti odločilno dejstvo, da tožečo stranko v postopku upravnega spora zastopa pooblaščeni odvetnik, ki je bil izvajalec brezplačne pravne pomoči, saj je v tožbi, kot tožeča stranka, jasno in nedvoumno navedena C. C., t. j. upravičenka do brezplačne pravne pomoči.

9Ker torej z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožeče stranke, je sodišče tožbo, skladno s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot nedopustno, zavrglo.

K II. točki izreka:

10Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrglo, mora torej tožeča stranka nositi sama svoje stroške postopka.

¹ Tako npr. sklepi Upravnega sodišča RS II U 74/2022 z dne 16. 3. 2022, I U 1860/2019 z dne 14. 1. 2020, III U 178/2017-21 z dne 12. 2. 2018 in I U 1258/2010 z dne 20. 10. 2010.
² Tako sklep Upravnega sodišča RS I U 160/2023-13 z dne 25. 8. 2023.
³ Prim. sklep Upravnega sodišča RS II U 326/2022-20 z dne 16. 11. 2022.
⁴ Ibid.