VSL Sklep Cst 252/2024

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, ki je ob izdaji sklepa vpisan v poslovnem registru RS kot podjetnik oziroma zasebnik s podatki A. A. s. p., Ljubljana, B. cesta 10, Ljubljana, za upravitelja imenovalo C. C., ki opravlja naloge upraviteljice preko upravno organizacijske oblike C. C. s. p.

2Zoper takšen sklep se je zaradi kršitev postopka pritožil dolžnik in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep o začetku postopka osebnega stečaja razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Na pritožbo je odgovorila upnica, predlagateljica stečaja Republika Slovenija, ki je predlagala, da naj sodišče dolžnikovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožba je utemeljena.

5Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je začetek stečaja nad dolžnikom pričelo na podlagi prvega odstavka 235. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), saj dolžnik v petnajstih dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni izjavil, da z upnikovim predlogom soglaša, niti ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, zato je obstala domneva, da je insolventen. Iz tega razloga je na podlagi 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP pričelo stečajni postopek.

6Pritožnik nepravilno trdi, da bi mu sodišče prve stopnje moralo vročati sodna pisanja na njegov osebni naslov, to je D., saj se vodi postopek kot postopek osebnega stečaja. Določba tretjega odstavka 139. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopkih zaradi insolventnosti v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP uporablja subsidiarno v povezavi s prvim odstavkom 133. člena ZPP se fizičnim osebam, ki so samostojni podjetniki in opravljajo dejavnost, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Sodišče prve stopnje je tako pravilno vročalo predlog za začetek stečajnega postopka s pozivom na odgovor na naslov, ki je naveden v poslovnem registru, to je B. cesta 10, Ljubljana.

7Nadalje pa pritožnik navaja, da ima za poslovni naslov sklenjeno pogodbo za najem virtualne pisarne na sedežu in s ponudnikom storitve ima tudi dogovor, da ta za dolžnika prevzema vso prejeto pošto in mu jo pošlje skenirano po elektronski pošti. Stečajni dolžnik ni imel dostopa do poštnega predala, s strani ponudnika pa tudi ni nikoli prejel pošiljke s predlogom za začetek stečajnega postopka in poziva, da se o njem izjavi. Oseba, ki je bila pooblaščena za sprejem njegove pošte, to je zakoniti zastopnik družbe E. d. o. o., ni zasledil spornega pisanja v hišnem predalčniku, niti obvestila. Sodišču prve stopnje očita, da iz obrazložitve ni razvidno, na kakšen način in kdaj naj bi bil predlog za začetek stečajnega postopka vročen in na kateri naslov, kdaj so potekli roki, zato izpodbijanega sklepa ne more izpodbijati, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. O izpodbijanem sklepu in o začetku stečajnega postopka je bil obveščen šele 20. 8. 2024. Kot dokaz, da ni prejel predloga za začetek stečajnega postopka in poziva sodišča prve stopnje, predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika družbe E. d. o. o., ki je pooblaščena za sprejem njegovih pisanj, elektronska sporočila z dne 20. 8. 2024 in pogodbo o najemu virtualne pisarne.

8Držijo trditve pritožnika, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo načina vročanja. Iz vročilnice v spisu (p.d. št. 3) izhaja, da naj bi vročevalec dne 9. 7. 2024 pustil v hišnem predalčniku na naslovu B. cesta 10 obvestilo za prevzem sodnega pisanja za dolžnika. Ker ga v roku ni prevzel, mu je bilo 25. 7. 2024 sodno pisanje (predlog za začetek stečajnega postopka in poziv na odgovor) puščeno v hišnem predalčniku (142. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, t.i. fikcija vročitve). Na podlagi te vročilnice je sodišče prve stopnje očitno štelo, da je bila vročitev pravilno opravljena.

9Na drugi strani pa iz trditev pritožnika izhaja, da naj mu obvestilo o pošiljki in sodno pisanje ne bi bilo vročeno. Z opustitvijo vročitve je kršena pravica do obravnave pred sodiščem, to je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve sodišča.

10Po določilu prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabijo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (ZPP). Sporna vročitev predloga za začetek stečajnega postopka s pozivom na odgovor sodi v predhodni postopek zaradi insolventnosti (49. člen ZFPPIPP). Po določilu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank vročijo strankam v postopku v skladu z določili ZPP.

11Pravilnost vročitve se dokazuje z vročilnico (149. člen ZPP). Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP).¹

12Dokazno breme, da poziv na odgovor in predlog za začetek stečajnega postopka dolžniku nista bila vročena, je na dolžniku, ki je v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka zatrjeval, da dejstvo, da sta mu bili listini vročeni, ni resnično ugotovljeno. Za to svojo trditev je ponudil več dokazov. Ker sodišče prve stopnje utemeljenosti teh trditev ni (moglo) vsebinsko presojalo(ti), je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo dolžnik uveljavlja v pritožbi.²

13Glede na vse okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podan utemeljen dvom v pravilnost fiktivne vročitve. Dolžnosti sodišča v zvezi z zagotovitvijo, da bo sodno pisanje dejansko doseglo naslovnika, je treba razlagati strožje, če gre za položaj, ko se postopek še ni začel, torej ko naslovnik še ni seznanjen s postopkom, kot v konkretnem primeru. V izogib kršitvi pravice stranke do izjave in do pravnega sredstva je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

14Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ VSL Sklep Cst 58/2024.
² Podobno glej VSRS Sklep VIII Ips 29/2021 in Rijavec,V., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, GV založba, Ljubljana, 2010, str. 584.