VSL Sklep I Cp 1299/2024

I. Pritožbi zoper sklep z dne 6. 2. 2024 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se ugodi predlogu B. A. z dne 31. 1. 2024, da nastopa kot udeleženka postopka. V preostalem pa se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem delu pod I. točko izreka potrdi.

II. Pritožbama zoper sklep z dne 9. 4. 2024 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Predlagatelj A. A. in B. A. sta sin in hčerka nasprotnega udeleženca C. A. Na dne 13. 6. 2023 sta vložila predlog, da se njunega očeta postavi pod skrbništvo.

2Na dne 21. 6. 2024 je B. A. predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo umaknila s pojasnilom, da je bila pri podaji predloga zmanipulirana. Z vlogo z dne 31. 1. 2024 je izjavo o umiku predloga preklicala ter navedla, da želi biti v postopku udeležena, ker je potrebno razčistiti, ali oče potrebuje skrbnika, in če ga, mu želi omogočiti, da se zanj ustrezno skrbi.

3Tekom postopka je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijana sklepa z dne 6. 2. 2024 in 9.4.2024, ki sta predmet tega pritožbenega postopka.

4Oba gornja sklepa s pravočasnima pritožbama izpodbija B. A. (v nadaljevanju: pritožnica), sklep z dne 9. 4. 2024 pa izpodbija s pravočasno pritožbo tudi nasprotni udeleženec.

Glede sklepa z dne 6. 2. 2024

5Sodišče prve stopnje je pod I. točko izreka ugotovilo, da se postopek z dnem 21. 6. 2023 nadaljuje z A. A. kot edinim predlagateljem. Pod II. točko izreka pa je zavrnilo predlog pritožnice z dne 31. 1. 2024, da nastopa kot udeleženka postopka. Glede položaja predlagateljice je pojasnilo, da je pritožnica predlog umaknila. V zvezi s položajem udeleženke v postopku pa, da ima pritožnica kot oseba, ki je kot hči udeležena v življenju nasprotnega udeleženca, le dejanski interes za izid postopka, saj se v primeru postavitve njenega očeta pod skrbništvo njen pravni (pogodbeni) položaj ne bo v ničemer spremenil. Zato je zavzelo stališče, da jo je šteti le za osebo, ki lahko da tekom postopka potrebne podatke, ne pa za osebo s pravnim interesom¹.

6Pritožnica uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno pravno opredelilo njene razloge, iz katerih se želi vključiti v ta postopek. Kot hči nasprotnega udeleženca, za katerega predlagatelj trdi, da ne zmore zase več skrbeti sam, se želi celovito vključiti v predmetni postopek in uveljaviti v procesnem pogledu skrb za dobrobit nasprotnega udeleženca. Meni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ji kot hčeri, ki v tem postopku zasleduje svoj pravni interes v smislu skrbi za dobrobit očeta, kršilo 53. člen Ustave. Izgovarjanje sodišča prve stopnje na ekonomičnost in hitrost postopka ne more utemeljevati posega v ustavno zavarovane pravice. Apriori izključitev iz postopka ni pravilna. Trditve o pravnem interesu za udeležbo v tem postopku, ki jih je podala zaradi interveniranja v korist očeta, ne morejo pomeniti zlorabe procesnih pravic kot je to ocenilo sodišče prve stopnje. Predlaga odpravo sklepa oziroma podredno priznanje statusa predlagateljice oziroma udeleženke v postopku.

7Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

8Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožbi ugodi in da naj se pritožnica šteje za predlagateljico v tem postopku.

9Pritožba je delno utemeljena.

10Pritožnica je predlog umaknila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se postopek nadaljuje le s predlagateljem. Umik predloga je namreč procesno dejanje, ki neposredno učinkuje, zato ga ni mogoče preklicati (prvi odstavek 25. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Res se lahko predlog v primeru umika ponovno vloži (27. člen ZNP-1). Vendar znotraj predmetne zadeve ponovna vložitev predloga glede istega nasprotnega udeleženca ni mogoča že zato, ker postopek ni bil ustavljen, saj še vedno teče na podlagi predloga predlagatelja (četrti odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1).

11Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, s katerimi se pritožnica zavzema za udeležbo v tem postopku, je v prvem odstavku 21. člena ZNP-1, ki ureja položaj oseb, ki s predlogom niso formalno zajete, a utegne biti s sodno odločbo njihov položaj prizadet (t.i. materialni udeleženci postopka). V predmetnem postopku se zatrjuje, da nasprotni udeleženec ni več sposoben skrbeti sam zase, za svoje koristi in interese, ker ni sposoben prepoznati škodljivost situacij in se zato ni sposoben zaščititi pred zlorabami in škodo na svojem premoženju. Ker se zatrjuje, da gre za osebo z invalidnostjo, je potrebno upoštevati v 52. členu Ustave zapovedano posebno varstvo invalidov, pri opredeljevanju katerega je potrebno izhajati iz namena ureditve posebnih pravic oseb z invalidnostjo², upoštevaje tudi mednarodne akte, ki zavezujejo Republiko Slovenijo (8. člen Ustave)³. Ti dokumenti⁴ državi nalagajo, da osebam z invalidnostjo zagotovi potrebno podporo na področjih, na katerih jo potrebujejo, in to tako, da se spoštuje pravice posamezne osebe z invalidnostjo⁵, njeno dostojanstvo, samostojnost, voljo in želje.

12Oseba, ki prijavi udeležbo v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, s prijavo udeležbe zasleduje svoj osebni interes za zaščito pravic in interesov posameznika, ki se je znašel v postopku postavitve pod skrbništvo. V primeru, ko oseba, ki prijavi udeležbo, svoj interes za udeležbo v postopku utemeljuje s "celovito skrbjo za dobrobit" osebe z invalidnostjo, je pri opredelitvi narave njenega interesa za udeležbo potrebno izhajati iz načela podpornega odločanja po 12. členu MKPI. To načelo temelji na tem, da se osebi z invalidnostjo omogoči čim večjo mero neodvisnosti in sodelovanja v odločitvah, ki zadevajo njeno življenje⁶. Postopek postavitve pod skrbništvo je eno takih področij, na katerem oseba z invalidnostjo potrebuje podporno odločanje zato, da lahko izkoristi možnosti sodelovanja v postopku (5. člen ZNP-1). Izhajajoč iz spoštovanja avtonomije in dostojanstva osebe z invalidnostjo je tekom takega postopka podpora pri odločanju namenjena predvsem zagotavljanju, da se glas osebe z invalidnostjo sliši v največji možni meri, pa tudi, da se preprečuje nepotrebno omejevanje pri odločitvah, ki jih je sposobna samostojno sprejeti. Nudenje podpore pri odločanju v postopku je torej tisto, kar daje osebi z invalidnostjo enako možnost sodelovanja v postopku kot jo imajo osebe brez invalidnosti. Je torej manifestacija enakosti pred zakonom, ki jo osebam z invalidnostjo zagotavlja Ustava v 14. členu, pa tudi dolžnosti države, ki jih mora ta tem osebam zagotoviti (predvsem dostop do sodnega varstva po 23. členu Ustave in 13. členu MKPI).

13Pravico do podpore osebi z invalidnostjo priznava torej pravni red. Njeno varstvo in uveljavitev je moč zahtevati v pravnem postopku, saj Ustava vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnosti ali pravnih interesih (25. člen Ustave). Tudi za zadostitev kriterijem iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP)⁷, mora imeti posameznik za uveljavitev svojega upravičenja jasno in dejansko dostopno pravno sredstvo, s katerim lahko sam izpodbija odločitev, ki pomeni poseg v njegove pravne interese, s katerim lahko doseže popravo kršitve in ki nudi razumne možnosti za uspeh⁸. Pravico do nudenja podpore je mogoče razumeti zgolj v povezavi z gornjo pravico. Da ne bi bila pravica osebe z invalidnostjo do podpore izvotljena, mora biti namreč tudi nudenje podpore predmet samostojnega pravnega varstva. In to že v postopku, glede katerega se zatrjuje, da je ta podpora potrebna. V kakšnem drugem postopku namreč kršitve, do katere bi prišlo zaradi neupoštevanja interesa nudenja podpore osebi z invalidnostjo, ne bi bilo moč odpraviti.

14V smislu gornjih določb je torej interes osebe, ki v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prijavi udeležbo zaradi nudenja podpore osebi z invalidnostjo, lahko le pravni interes⁹. Sodišče prve stopnje je zato zmotno zaključilo, da je pritožničin interes za udeležbo v tem postopku zgolj dejanski¹⁰.

15Trditev pritožbe, da bi morala imeti pritožnica kot hči nasprotnega udeleženca že zgolj zaradi sorodstvenega razmerja status udeleženke v tem postopku, ni pravilna. Res so o vprašanju, ali se lahko v postopku prizna status udeleženca osebi, ki je po 57. členu ZNP-1 upravičena vložiti predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, tako v pravni teoriji kot sodni praksi različna stališča¹¹. Vendar okoliščina, da gre za bližnjo osebo iz 57. člena ZNP-1, sama po sebi še ne more pomeniti, da bi izdana odločba utegnila posegati v njen položaj, kar je pogoj za udeležbo v postopku po 21. v zvezi z 22. členom ZNP-1.

16Po trditvah predloga je nasprotni udeleženec domnevna oseba z invalidnostjo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je pritožnica kot hči udeležena v življenju nasprotnega udeleženca in da želi v postopku sodelovati zaradi "skrbi za očetovo dobrobit". Iz podatkov v spisu, pa tudi odgovora nasprotnega udeleženca na pritožbo, izhaja, da se zavzema za hčerino sodelovanje v postopku zato, da bo lahko tudi sam v tem postopku polno in učinkovito sodeloval. Glede na to, da je pritožnici v interesu, da bi sodišče (tudi) na podlagi njenega nudenja podpore nasprotnemu udeležencu sprejelo tako odločitev, v okviru katere bodo v največji možni meri upoštevane volja in želje nasprotnega udeleženca, pritožba utemeljeno izpostavlja, da gre pritožnici ob pravilni uporabi materialnega prava (21. v zvezi z 22. členom ZNP-1) v tem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo priznati položaj udeleženke. Njen pravni interes, ki je v upoštevanju volje in želja nasprotnega udeleženca, utegne biti namreč s končno odločbo prizadet.

17Pritožba zoper I. točko izreka prvostopne odločitve se je izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in ta del izpodbijanega sklepa potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP). Zoper II. točko izreka prvostopne odločitve pa je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje zaradi pravilne uporabe materialnega prava spremeniti tako, da se predlogu, s katerim je pritožnica prijavila svojo udeležbo v tem postopku, ugodi (3. točka 365. člena, 366. člen in peta alineja 358. člena ZPP).

18O stroških, ki jih je predlagatelj priglasil v odgovoru na pritožbo, bo odločeno s končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 70. členom ZNP-1).

Glede sklepa z dne 9. 4. 2024

19Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti izdalo sklep, s katerim je sklenilo,

(I.) da se nasprotnemu udeležencu postavi začasni skrbnik Center za socialno delo ..., Enota ...,

(II.) da je začasni skrbnik do zaključka predmetnega nepravdnega postopka dolžan vestno skrbeti za pravice in koristi nasprotnega udeleženca ter skrbno upravljati njegova denarna sredstva in drugo premoženje tako, da se obseg nalog začasnega skrbnika določi:

- za zastopanje pravic in koristi nasprotnega udeleženca v vseh pravnih zadevah ter pri vseh aktivnostih, povezanih s sodnimi in upravnimi postopki; zlasti pa v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I P 783/2022 (tožeča stranka C. A. zoper toženo stranko D. A.); in

- da je začasni skrbnik dolžan opravljati v varovančevem imenu in na njegov račun vse, kar sodi v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, tako da skrbno upravlja in razpolaga z vsem premoženjem in z vsemi denarnimi sredstvi nasprotnega udeleženca in z njimi krije vse tekoče stroške in potrebe nasprotnega udeleženca, zlasti pa je iz sredstev nasprotnega udeleženca dolžan: (1) poskrbeti za vso potrebno oskrbo nasprotnega udeleženca oziroma po potrebi za namestitev v DSO in plačilo oskrbnine v DSO, v katerega se nasprotni udeleženec nastani; (2) poskrbeti za upravljanje z in plačevanje tekočih stroškov za tekoči račun nasprotnega udeleženca oziroma za druge bančne račune nasprotnega udeleženca; (3) poskrbeti za nakup in plačilo predmetov, ki jih nasprotni udeleženec potrebuje za normalno življenje (prim. primerno obutev in oblačila, nogavice, spodnje perilo, sredstva za osebno nego, …); (4) poskrbeti za plačilo zdravstvenih storitev, posegov, zdravil in drugih posegov ali stroškov, katerih namen je izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca oziroma preprečevanje poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja ter drugih stroškov, potrebnih za ta namen (npr. plačilo morebitnega zdravstvenega zavarovanja); (5) poskrbeti za plačilo vseh drugih tekočih stroškov in potreb nasprotnega udeleženca, ki so za normalno življenje nasprotnega udeleženca nujne. V kolikor denarna sredstva in drugo premoženje nasprotnega udeleženca ne zadoščajo za pokrivanje njegovih potreb, je dolžan skrbnik poskrbeti za pridobitev ustreznih sredstev, npr. z vložitvijo vloge za pridobitev (izredne) denarne pomoči, s terjanjem denarnih sredstev od oseb, ki so nasprotnega udeleženca dolžne preživljati, ipd.;

- skrbnik je dolžan skrbno upravljati in razpolagati z ostalim premoženjem nasprotnega udeleženca, tudi morebitnim kasneje najdenim ali pridobljenim premoženjem.

- skrbnik je dolžan skrbno upravljati in razpolagati z ostalim premoženjem nasprotnega udeleženca, tudi morebitnim kasneje najdenim ali pridobljenim premoženjem. (ii) opravljanje vsega, kar sodi v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, v kolikor denarna sredstva in drugo premoženje nasprotnega udeleženca ne zadoščajo za pokrivanje njegovih potreb, pa je dolžan skrbnik poskrbeti za pridobitev ustreznih sredstev, (iii) upravljanje in razpolaganje z ostalim premoženjem nasprotnega udeleženca, tudi morebitnim kasneje najdenim ali pridobljenim premoženjem,

(III.) da dolžnost začasnega skrbnika preneha, ko se postavi stalni skrbnik oziroma s pravnomočnostjo odločbe sodišča, s katero se odloči, da ni podlage za postavitev osebe pod skrbništvo,

(IV.) da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

20Nasprotni udeleženec in B. A. (prej pritožnica, v nadaljevanju druga udeleženka) v pritožbah uveljavljata vse pritožbene razloge. Obe pritožbi predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa, pritožba druge udeleženke pa podredno še ustavitev postopka postavitve pod skrbništvo oziroma vrnitev v ponoven postopek. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

21Nasprotni udeleženec sam¹² je v roku za odgovor na pritožbo druge udeleženke vložil vlogo, katero je šteti za njegov odgovor na pritožbo. Navaja, da želi, da se pritožba v odgovor pošlje še njegovi odvetnici, ker sam ne zna dati odgovora. Sprašuje, zakaj CSD dela vse po svoje, brez da bi ga kaj vprašal.

22Predlagatelj se v odgovoru na pritožbi zavzema za njuno zavrnitev in priglaša stroške.

23Druga udeleženka se v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca zavzema za ugoditev pritožbi.

24Pritožbi sta utemeljeni.

25Institut začasnega skrbnika se praviloma uporabi le, če je potrebno pravice in koristi osebe, zoper katero teče postopek, nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda¹³. Po 265. členu DZ sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. V odločbi sodišče določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika. Pogoj za postavitev pod skrbništvo je izhajajoč tudi iz 239. člena DZ lahko le izkazana potreba po urejanju zadev na povsem konkretni ravni, ki jih odrasle osebe ne morejo narediti same. Povedano še drugače to pomeni, da se začasni skrbnik lahko postavi samo za določene naloge ali določene vrste opravil, kjer konkretnim pravicam in koristim osebe grozi konkretna škoda.

26Pritožbi pravilno izpostavljata, da kakšne konkretne potrebe, zaradi katere bi bilo moč nasprotnemu udeležencu postaviti začasnega skrbnika, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo. Iz sklepa ne izhajajo niti kakšne okoliščine, zaradi katerih se je sodišče odločilo za tako popolno in celostno urejanje pravic ter koristi nasprotnega udeleženca z institutom začasnega skrbništva.

27Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo odločilnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo moč sklep o postavitvi začasnega skrbnika izdati, je bilo potrebno pritožbama ugoditi in sklep sodišča prve stopnje, izdan po uradni dolžnosti, razveljaviti (3. točka 365. člena, 366. člen in prvi odstavek 355. člena ZPP).

28Glede na to, da je bil (tudi) na pritožbo predlagatelja izpodbijani sklep razveljavljen, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v (sicer predhodno) presojo, ali je morebiti sodišče prve stopnje s tem, ko je upoštevalo preklic pooblastila pooblaščenki nasprotnega udeleženca, postopek z vročanjem pritožb v odgovor izpeljalo napačno, kot to smiselno izpostavlja nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo.

29Tudi o stroških, ki so predlagatelju nastali z odgovoroma na gornji pritožbi, bo odločeno s končno odločbo .

¹ Pravni interes je interes osebe s pravico, ki jo priznava pravni red ter katere pravno varstvo ali uveljavitev je moč zahtevati v pravnem postopku.
² Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-11/07 z dne 13. 12. 2007, 17. točka obrazložitve.
³ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-65/21 z dne 4. 7. 2024, 12. točka obrazložitve.
⁴ Po EKČP človekove pravice pripadajo vsakomur, tudi osebam z invalidnostjo. Evropsko sodišče za človekove pravice zato pri presoji upošteva, da tem osebam pravice zagotavlja tudi Konvencija o pravicah invalidov (v nadaljevanju MKPI). 19. člen MKPI, 15. člen Evropske socialne listine ter 26. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznavajo in spoštujejo pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti.
⁵ Po drugem odstavku 1. člena MKPI so invalidi ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.
⁶ Na pravilnost razlogovanja, da ima oseba z invalidnostjo pravico do podpornega odločanja, kaže tudi določba 243. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), katera sodišču pri imenovanju skrbnika nalaga ne le presojo želja varovanca, temveč tudi varovančevega partnerja ali sorodnikov.
⁷ Pravica do dostopa do sodišča je sestavni del pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP).
⁸ Sodba ESČP Sejdovic proti Italiji [VS], 2006, 46. odstavek.
⁹ Položaj materialnega udeleženca v nepravdnem postopku je odraz ustavnoprocesnih zahtev (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 53/2023 z dne 6. 9. 2023, 13. točka obrazložitve).
¹⁰ Dejanski interes je interes povezan z neko dejansko koristjo, potrebo ali udobnostjo posameznika.
¹¹ Del pravne teorije se zavzema, da se mora bližnjim osebam nasprotnega udeleženca, ki niso formalni predlagatelji postopka, priznati udeležba zaradi skrbi za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam, razen če oseba, o kateri teče postopek, temu pristno nasprotuje. (Več K. Mramor: Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, Skrbništvo za odrasle osebe, Pravosodni bilten 3/2021, str. 73-90). Drugi del teorije pa zagovarja nasprotno stališče, da pravni interes ni isto kot dejanski, čustveni, premoženjski ali upravni interes, in da mora sodišče pretehtati, ali ZNP-1 morda pravnega interesa osebe v posameznem nepravdnem postopku ne zagotavlja na drugačen način kot z udeležbo, npr. z zaslišanjem. (Več M. Čujovič: Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, Maribor 2022, str. 114-115, 124-126 in 130). V sodni praksi je udeležba priznana npr. v odločbah Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2173/2019 (sicer še iz časa veljavnosti Zakona o nepravdnem postopku iz 1986 leta), I Cp 2241/2019, II Cp 1961/2021 (v tem sklepu se pritožbeno sodišče sicer do vprašanja statusa udeležencev ni neposredno opredelilo, je pa status konkludentno priznalo (tudi) drugim sorodnikom nasprotne udeleženke, saj je njihove pritožbe vsebinsko obravnavalo), I Cp 794/2022, I Cp 1172/2022 ter Višjega sodišča v Mariboru III Cp 244/2024. Negativni odgovor na gornje vprašanje, kakršnega utemeljuje tudi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, pa dajejo npr. odločbe Vrhovnega sodišča II DoR 305/2023, Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2175/2019, I Cp 1289/2020, II Cp 1767/2020, II Cp 2058/2020 ter Višjega sodišča v Celju I Cp 268/2022.
¹² Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo vlogo prvega udeleženca (CSD) kot začasnega skrbnika z dne 24. 5. 2024, s katero je pooblaščenki nasprotnega udeleženca preklical pooblastilo za zastopanje v predmetni nepravdni zadevi. (Z isto vlogo je začasni skrbnik pooblaščenki preklical tudi pooblastilo za zastopanje v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 783/2022.) Pritožbo druge nasprotne udeleženke je sodišče v odgovor vročilo direktno nasprotnemu udeležencu in začasnemu skrbniku.
¹³ Več B. Novak: Komentar Družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2019, str. 835.