57. člen ZNP-1

Sodišče je odločitev o postavitvi nasprotnega udeleženca pod delno skrbništvo sprejelo na podlagi konsistentne, jasne in razumsko utemeljene dokazne ocene ter skladnih ugotovitev izvedenca psihiatra in kliničnega psihologa, ki sta z uporabo različnih strokovnih metod ugotovila, da nasprotni udeleženec zaradi paranoidne osebnostne motnje ni sposoben razsojanja in samostojnega varovanja svojih pravic in koristi v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Ker so njegove pravice in koristi v teh postopkih zaradi navedene nezmožnosti resno ogrožene, njegova nezmožnost pa je trajna, popolna in vseobsegajoča ter drugi milejši ukrepi ne zadoščajo, je utemeljena odločitev sodišča prve stopnje o postavitvi pod delno skrbništvo za zastopanje v teh postopkih.

Institut odvzema poslovne sposobnosti je nadomestil institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Začetek postopka odločanja o predlogu za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ima za odprte postopke enako posledico, kot jo je imel nekoč začetek postopka odvzema poslovne sposobnosti - prekinitev postopka.

Utemeljenega razloga, da je treba osebo postaviti pod skrbništvo, ne more dokazovati le medicinska dokumentacija, kot meni pritožnik. Utemeljen razlog so vse okoliščine, iz katerih sodišče lahko sklene, da oseba ne more skrbeti za svoje pravice in koristi. Ne glede na vsebino pogodbe, s katero bi razpolagala s svojo nepremičnino, pa ta ne more veljavno skleniti, če zase in za svoje pravice ni sposobna skrbeti.

Prekinitev pravdnega postopka, potem ko je nepravdno sodišče začelo opravljati procesna dejanja na podlagi izvedenskega mnenja, ki nakazuje na potrebo tožnice po skrbniški pomoči v sodnih postopkih, četudi (še) ni izdalo formalnega sklepa o začetku postopka, je pravilna.

V 262. členu DZ je določen institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Ta določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZNP-1, je mogoč začetek postopka tudi po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sodišče prekine postopek in na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZNP-1 pristojnemu okrajnemu sodišču poda pobudo, naj po uradni dolžnosti začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Če bi se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokazalo, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika dolžnici predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega zanjo nastale škodljive posledice, pa bi lahko sodišče postavilo dolžnici tudi začasnega zastopnika (smiselna uporaba 82. člena ZPP v zvezi

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona (80. člen ZPP). Sodišče mora odrediti prekinitev postopka, če se je (med drugim) začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki (prvi odstavek 206. člena ZPP). Postopku odvzema poslovne sposobnosti v smislu zgoraj navedenega člena v sedaj veljavnem ZNP-1 in DZ ustreza postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (primerjaj 295. člen DZ).

Stroški postopka bi se torej (dokončno) krili iz sredstev sodišča le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima lastnih sredstev in premoženja, oziroma da jih ima, vendar po plačilu stroškov postopka ne bi zadoščala za njeno preživljanje.

Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pravni pouk, podan v izpodbijanem sklepu, napačen in je vložena pritožba na podlagi določila prvega odstavka 33. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZNP-1 dovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo.

Postavitev pod skrbništvo nasprotnemu udeležencu, ki skrbništvu nasprotuje, jemlje pravico samostojnega nastopanja v vseh pravnih postopkih (z izjemo skrbniških). Zato mu mora biti v postopku odločanja o pomembnih elementih tega skrbništva - tak element je zamenjava skrbnika - zagotovljena želena odvetniška pomoč; ni dovolj, če v postopku kot udeleženka nastopa tudi skrbnica, ki se zaradi občutka pomanjkanja pravnega znanja za to ne čuti več sposobna.

V drugem odstavku 70. člena ZNP-1 je določeno, da če sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog CSD ali po uradni dolžnosti, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. Ob upoštevanju slednjega, če sodišče ugotovi, da ima ta oseba sredstva in premoženje, se ti stroški ne krijejo iz sredstev sodišča, ampak jih je dolžna nositi oz. povrniti ta oseba, v korist katere se je vodil postopek (prvi odstavek 70. člena ZNP-1).

Sodišče je izpodbijani sklep izdalo in ga nasprotni udeleženki vročilo prej, preden se je nasprotni udeleženki iztekel rok za pripombe nanj. Zato je bila prikrajšana za možnost, da se izjavi o pomembnem procesnem gradivu in s tem vpliva na odločitev sodišča. Oseba, o katere postavitvi pod skrbništvo odloča sodišče, je subjekt postopka. To pomeni, da mora sodišče priznati in upoštevati njena ravnanja v postopku, ne oziraje se na to, ali zaradi težav v razsojanju morda ni procesno sposobna v pomenu splošnega civilnega procesnega prava. Enako velja, če teh dejanj ne opravi neposredno sama, temveč po odvetniku - spet ne glede na to, ali je sposobna razumeti pomen pooblastitve odvetnika. S tem ko je sodišče sklenilo, da osebo v postopku postavitve pod skrbništvo zastopa začasni skrbnik kot procesni pomočnik, ni poseglo v njeno pravico, da jo (še naprej) zastopa tudi pooblaščena odvetnica. Ni nemogoče, da sodišče osebi, ki sicer ima odvetnika, izjemoma postavi še procesnega pomočnika.

Materialne določbe (8. del DZ), ki so podlaga imenovanja skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne dajeta 57. in 58. člen ZNP-1. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločb prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene vezi status udeleženca v postopku. Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, "da je pravni interes v postopkih skrbništva prav razumeti atipično: kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam". Iz pravice do družinskega življenja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, v širšem smislu tako izhaja tudi, da so v postopku, v katerem se odloča o njeni postavitvi pod skrbništvo, lahko skladno s prijavo udeležbe po prve

Sodišče prve stopnje pa je razložilo tudi, da se takšen postopek lahko zaÄčne po uradni dolžnosti: "... če izve za okolščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo." Pri tem je ugotovilo, da so te okoliščine le negativna nastrojenost predlagateljice zaradi sodnih postopkov, ki jih nasprotni udeleženec kot sodnik obravnava v njenih zadevah in zato ni pogojev za uvedbo postopka po uradni dolžnosti na podlagi 57.člena ZNP-1.

Interes osebe, ki v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prijavi udeležbo zaradi nudenja podpore osebi z invalidnostjo, je lahko le pravni interes.

V postopku po uradni dolžnosti sodišče ne odloča o utemeljenosti predloga, marveč le presoja okoliščine, s katerimi je bilo seznanjeno. Če iz njih verjetno izhaja utemeljen razlog za postavitev osebe pod skrbništvo, po uradni dolžnosti uvede postopek, v katerem se bodo ugotavljale okoliščine iz prvega odstavka 262. člena DZ. Pri presoji verjetnosti utemeljenega razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo sodišče ne izhaja le iz vsebine pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije in dokazno gradivo, ki ga ima na voljo. Na podlagi informacij, ki jih pridobi, ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo.

Udeleženec je v kratkem časovnem obdobju sprožil neobičajno veliko število postopkov, pri katerih gre za isti ponavljajoči se vzorec njihove vsebine oziroma predmeta, zaradi česar bi bila lahko podana njegova patološka nagnjenost k tožarjenju, ki bi lahko vplivala na njegovo sposobnost skrbeti za svoje pravice in koristi in bi prosto dostopanje do sodišča lahko imelo zanj negativne finančne posledice. Navedene okoliščine izkazujejo potrebo po odločanju o postavitvi udeleženca pod skrbništvo po določbah 57. do 70. člena ZNP-1.

Nasprotna udeleženka zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja potrebuje skrbniško pomoč (vsaj na enem področju svojega udejstvovanja). Sodišče je pravilno zaključilo, da so podani razlogi za nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, čeprav je predlagateljica predlog umaknila. Odločitev o nadaljevanju postopka je zato pravilna in skladna z drugim odstavkom 26. člena ZNP-1. Navedba, da ima nasprotna udeleženka dobre odnose s predlagateljico, ki zanjo skrbi in jo vsakodnevno obiskuje in oskrbuje ter je po samem zakonu dolžna skrbeti za svojo mater, pa ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na potrebnost skrbniške pomoči nasprotni udeleženki na, kot je bilo že navedeno, vsaj enem področju njenega udejstvovanja, tj. pri sodelovanju v odprtem sodnem (zapuščinskem) postopku.

Po 66. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva smiselno uporabljajo določbe postopka o postavitvi pod skrbništvo. Tako se uporablja tudi določba drugega odstavka 57. člena ZNP-1, ki priznava procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga tudi osebi, na katero se postopek nanaša. Smiselna uporaba te določbe pomeni, da tudi v postopku za spremembo skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva takšna oseba lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je tako, je Vrhovno sodišče o laični pritožbi predlagatelja vsebinsko odločalo. Predlog za izločitev se nanaša na izločitev štirih sodnikov. Izločitev treh sodnikov predlagatelj zahteva zato, ker so pred tem sprejeli za predlagatelja neugodno odločitev, predloga za izločitev višje sodnice C. C. pa predlagatelj ni konkretiziral. Predlagatelj torej, kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, v resnici izraža nezadovoljstvo z vsebino odločitev v predhodnih zadevah. Za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti so na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva in ne institut izločitve sodnika.</

Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje strankine procesne sposobnosti. Namen instituta postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih taka oseba ne more narediti sama, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, namen skrbništva pa je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Sodišče je torej postopalo zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo, pri čemer mora skladno z 80. členom ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben.