265. člen DZ

Skrbnik za varovanca običajno res ne opravlja realnih materialnih dejanj (fizične oskrbe). Zakoniti udeleženec kot postavljeni skrbnik bo pomoč pri pripravi predpisanih zdravil za nasprotno udeleženko, ki tako pomoč nujno potrebuje, uredil in zagotovil po ustreznih postopkih pred pristojnimi organi.

Ker se je na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani sodišče seznanilo z uvedenim postopkom zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo, je bilo zavezano k odreditvi prekinitve postopka.

Nasprotni udeleženec potrebuje pomoč in nadzor 24 ur na dan. Zagotavljanje 24 urne prisotnosti zaposlenih pri eni osebi ni naloga patronažne in socialne službe. Kakšne storitve se bodo nudile upravičencem v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. V zvezi s tem je treba sprožiti ustrezne postopke; da bi jih nasprotni udeleženec sam ali kdo drug zanj, ni izkazano. Glede na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca je njegova zmožnost sodelovanja v formalnih postopkih zelo vprašljiva. V teku je postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ki pa je šele v začetni fazi. Da bodo nasprotnemu udeleženecu v kratkem nudene storitve iz sistema dolgotrajne oskrbe, že zato ni mogoče pričakovati. Razen tega je splošno znano, da zaradi kadrovskih, organizacijskih in drugih težav sistem dolgotrajne oskrbe v praksi še ni zaživel.

ZNP-1 in DZ določata dva zaščitna ukrepa za varstvo premoženjskih interesov osebe za čas teka postopka postavitve pod skrbništvo. Prvi je zaznamba dejstva uvedbe postopka v javno knjigo, ki se vodi glede posameznega premoženja. Oseba, ki je v postopku postavitve pod skrbništvo, še vedno lahko razpolaga s premoženjem in se do postavitve pod skrbništvo tudi domneva, da ima polno voljno sposobnost. Ukrep vsakršne prepovedi odsvojitve in obremenitve pa bi lahko bil tudi v nasprotju z njenimi premoženjskimi interesi. V takšnih primerih oseba lahko potrebuje nekoga, ki bo zagotovil uveljavitev njenih premoženjskih pravic. To vlogo je zakonodajalec za čas teka postopka postavitve pod skrbništvo namenil začasnemu skrbniku. Predlog za izdajo začasne odredbe z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po določbah ZIZ v tem postopku ne pride v poštev oziroma ni utemeljen.

Sodišče je izpodbijani sklep izdalo in ga nasprotni udeleženki vročilo prej, preden se je nasprotni udeleženki iztekel rok za pripombe nanj. Zato je bila prikrajšana za možnost, da se izjavi o pomembnem procesnem gradivu in s tem vpliva na odločitev sodišča. Oseba, o katere postavitvi pod skrbništvo odloča sodišče, je subjekt postopka. To pomeni, da mora sodišče priznati in upoštevati njena ravnanja v postopku, ne oziraje se na to, ali zaradi težav v razsojanju morda ni procesno sposobna v pomenu splošnega civilnega procesnega prava. Enako velja, če teh dejanj ne opravi neposredno sama, temveč po odvetniku - spet ne glede na to, ali je sposobna razumeti pomen pooblastitve odvetnika. S tem ko je sodišče sklenilo, da osebo v postopku postavitve pod skrbništvo zastopa začasni skrbnik kot procesni pomočnik, ni poseglo v njeno pravico, da jo (še naprej) zastopa tudi pooblaščena odvetnica. Ni nemogoče, da sodišče osebi, ki sicer ima odvetnika, izjemoma postavi še procesnega pomočnika.

Iz gradiva v spisu in ravnanj nasprotne udeleženke izhaja, da ni sposobna razumeti in uveljaviti svojih pravic v postopku, zato bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti nasprotni udeleženki zagotoviti ustrezno zastopanje v postopku.

Neprostovoljno zadržanje v psihiatrični bolnišnici zaradi pregleda, ki ga odredi sodišče v postopku postavitve pod skrbništvo, je poseg v človekovo pravico do osebne svobode. Ustavnopravna dolžnost sodišča je zato, da pred odreditvijo ukrepa stori, kar razumno more, da bi se cilj postopka - zavarovanje ogroženih pravic in koristi pritožnice - uresničil na manj invaziven način. To pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, katere konkretne pravice in koristi posameznika so resno ogrožene in ali so sploh ogrožene. In, naprej, prisilni pregled se sme odrediti, ko vprašanja, ali je razlog za to ogroženost duševna motnja, izvedenec ne more zadovoljivo rešiti drugače, kot da se posameznika zadrži in pregleda v bolnišnici. Presoja, ali se izvedenec do (morda ne najbolj optimalnih, a še vedno dovolj zanesljivih) ugotovitev lahko dokoplje drugače, praviloma ne bo mogoča, dokler sodišče ne izvede razumno dosegljivih dokazov, ki so po svoji naravi lahko podlaga za oceno o posameznikovem zdravstvenem stanju. Zakonsko podlago za pridobivanje takih dokazov ima sodišče v 7. členu ZNP-1 in prvem odstavku 48. člena ZNP-1, pri tem mu v okviru svojih pristojnosti lahko pomaga tudi center za social

Pravilno je sodišče v razlogih sklepa tudi zapisalo, da je potrebno zaradi udeleženčevega duševnega stanja, ki se odraža na njegovem neučinkovitem, nepravilnem in zanj obremenjujočem pristopu pri vodenju upravnopravnih zadev, zaradi ureditve sodnih, upravnih in drugih postopkov, začasnega skrbnika izbirati med osebami s pravnim znanjem.

Če namena zavarovanja ni mogoče doseči že z izdajo sklepa o začasnem skrbništvu, v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sodišče lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja - zaščito koristi in pravic osebe, ki jih ne more urediti sama. V postopku zavarovanja je temeljno vodilo izključno zaščita osebe, njenih interesov in koristi pred nevarnostjo ali škodo (premoženjsko in nepremoženjsko), ki grozi varovani osebi, nikakor pa ne zaščita premoženjskih koristi in pričakovanj predlagateljev ali tretjih oseb. Izrečeni začasni ukrep mora biti sorazmeren stopnji sposobnosti osebe in prilagojen njenim individualnim okoliščinam in izključno potrebam varovane osebe. Ker odklonitvenih razlogov ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi, se pritožbenemu sodišču ni treba vsebinsko opredeljevati do okoliščin, ki naj bi kazale na pristranskost sodnice.

Materialne določbe (8. del DZ), ki so podlaga imenovanja skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne dajeta 57. in 58. člen ZNP-1. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločb prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene vezi status udeleženca v postopku. Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, "da je pravni interes v postopkih skrbništva prav razumeti atipično: kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam". Iz pravice do družinskega življenja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, v širšem smislu tako izhaja tudi, da so v postopku, v katerem se odloča o njeni postavitvi pod skrbništvo, lahko skladno s prijavo udeležbe po prve

Ker je nasprotni udeleženki grozila škoda, jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 6. 2024 za čas postopka za postavitev pod skrbništvo postavilo pod začasno skrbništvo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je verjetno, da nasprotna udeleženka na finančnem področju ni sposobna ustrezno zavarovati svojih pravic in koristi, saj se očitno ne zaveda, da si kot žrtev spletne prevare povzroča ogromno finančno škodo, s svojimi neracionalnimi razpolaganji pa ne škoduje samo sebi, ampak tudi svojemu sinu, ki naj ne bi bil sposoben skrbeti sam zase.

V sklepu določena omejitev dejansko pomeni, da se lahko nasprotna udeleženka zaposli zgolj z odobritvijo CSD oziroma mora CSD celo namesto nje skleniti pogodbo o zaposlitvi ali delu. Čeprav je utemeljeno pričakovati, da bi skrbnik (CSD) zaposlitev nasprotne udeleženke odobril, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedena pristojnost CSD pomeni omejitev in stigmatizacijo, ki resno otežuje ali celo onemogoča iskanje zaposlitve, kar pa gotovo ni v interesu nasprotne udeleženke.

Sodna praksa možnosti izdaje začasnih odredb v nepravdnih postopkih po določbah ZIZ načeloma res ne izključuje, vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati, da je začasna ureditev pravnega razmerja, ki jo želi doseči predlagatelj s svojim predlogom, urejena z materialnopravnimi (265. člen DZ) in procesnimi (59. člena ZNP-1) določbami o začasnem skrbniku. Omenjene določbe kot specialne določbe zato izključujejo uporabo določb ZIZ o začasnih odredbah pri presoji, ali je treba v tem postopku nasprotnemu udeležencu zaradi začasne ureditve pravnega razmerja, ki je predmet predloga, postaviti začasnega skrbnika.

Interes osebe, ki v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prijavi udeležbo zaradi nudenja podpore osebi z invalidnostjo, je lahko le pravni interes.

Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v prvem odstavku 265. člena DZ ni določeno, da je treba odrasli osebi, zoper katero se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, vselej postaviti začasnega skrbnika, temveč ga sodišče postavi le po potrebi. Potreba po postavitvi začasnega skrbnika po mnenju zakonodajalca ne obstaja, če je verjetno, da je predlog za postavitev pod skrbništvo neutemeljen. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da potreba po postavitvi začasnega skrbnika v tovrstnem postopku vedno obstaja, če sodišče tekom postopka oceni, da bi lahko bil predlog utemeljen. Za postavitev začasnega skrbnika zadošča, da so navedene okoliščine ugotovljene s stopnje verjetnosti, in sicer zadošča, da obstaja močna domneva, da oseba ni sposobna skrbeti za svoje pravice.

Materialne določbe (osmi del DZ), ki so podlaga pri imenovanju skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne nudita 57. in 58. člen ZNP-1. V skladu s splošno določbo o udeležbi v nepravdnih postopkih, prvim odstavkom 21. člena ZNP-1, je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja, ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene vezi status udeleženca v postopku. Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) A. A. za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v koris

Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi skrbnika je, da je skrbnik podpora pri oblikovanju življenja po željah oskrbovanca ter po njegovi predstavah in ne po željah skrbnika. Enako velja tudi pri postavitvi začasnega skrbnika.

Družinski zakonik določa v prvem odstavku 242. člena, da se, če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, imenuje za skrbnika zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik varovanca. Glede na zavzemanje nasprotnega udeleženca, da se mu za začasnega skrbnika postavi njegova žena ter ob njenem izrecnem soglasju, da je funkcijo skrbništva za moža pripravljena prevzeti, je po mnenju sodišča druge stopnje utemeljena pritožba v smeri spremembe II. točke izreka sklepa, kjer je sodišče prve stopnje za skrbnika imenovalo CSD.

Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega skrbnika, in sicer v soglasju z A. A., ki je bil pripravljen prevzeti dolžnosti in naloge začasnega skrbnika. Slednji pa bo zastopal oziroma varoval pravice nasprotnega udeleženca v tem postopku na način, da mu bo pojasnil namen in potek postopka, prav tako ga bo zastopal v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah v skladu z 59. členom ZNP-1, saj je sodišče presodilo, da je osebi, zoper katero se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, treba postaviti začasnega skrbnika v skladu z 265. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

Sodišče je pravilno ocenilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 265. člena DZ za postavitev začasnega skrbnika nasprotni udeleženki, saj je treba zavarovati njene pravice in koristi, ki jih sama ni zmožna.