VSRS Sklep II DoR 442/2023

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je dolžna prenehati vznemirjati tožnico tako, da v 15 dneh iz vkopane kleti na zemljišču tožnice ID znak 0-01 odstrani vse svoje premične stvari ter ji prepovedalo nadaljnje posege v navedeno vkopano klet z vstopanjem, odlaganjem in hranjenjem raznih osebnih ter drugih stvari, s katerimi bi na kakršenkoli način vznemirjala lastninsko pravico tožnice. Toženki je naložilo še, da je tožnici dolžna plačati uporabnino v višini 4.903,50 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter odločilo o stroških pravdnega postopka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je odločitev sodišča pravilna in ne krši pravice toženke, ker sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza po zaslišanju priče oziroma ga je zavrnilo z razlago, da je stanje stvari dovolj razjasnjeno in torej z vnaprejšnjo dokazno oceno kršilo temeljno načelo kontradiktornosti?

- Ali je bila v postopku kršena določba 8. člena ZPP in je sodišče oblikovalo dokazno oceno v nasprotju z metodološkim napotkom te določbe?

- Ali je tožnica upravičena do sodnega varstva na delu kleti na nepremičnini ID znak 0-01, na katerem je lastniško posest izvrševala toženka, vendar ni vpisana v zemljiško knjigo, pri čemer klet leži tudi na nepremičnini ID znak 0-02 in predstavlja enovit, celovit prostor, z vodovodno, električno napeljavo ter urejenim dostopom iz nepremičnine ID znak 0-02?

- Ali je sodišče pravilno uporabilo materialni predpis - določbo 99. člena SPZ - s tem, da se je opredelilo do vprašanja lastninske pravice na kleti na parc. št. 1, ki sicer leži tudi na nepremičnini ID znak 0-02 in predstavlja enovit, celovit prostor, z vodovodno, električno napeljavo ter urejenim dostopom iz nepremičnine ID znak 0-02 v lasti toženke?

- Ali je sodišče pravilno toženko obravnavalo kot nepošteno pridobiteljico dela kleti, ne da bi upoštevalo njeno stvarno pravico pridobitve lastninske pravice z gradnjo čez mejo nepremičnine, navezujoč se na določbo 47. člena SPZ?

- Ali je sodišče v obravnavanem posebnem primeru pravilno odmerilo nadomestilo za uporabo tuje stvari po kriteriju tržne cene kvadratnega metra primerljivega objekta, ne da bi upoštevalo okoliščine, kot so upravičen interes, dobra vera, subjektivni odnos do nepremičnine in druge okoliščine?

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).