VSL Sklep I Cp 220/2024

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da je predlog za podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. nasprotnega udeleženca utemeljen. Zdravljenje nasprotnemu udeležencu v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. je podaljšalo do 4. 8. 2024. Odločilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

2Zoper sklep se po postavljeni odvetnici pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP¹ v zvezi z 42. členom ZNP-1² in 30. členom ZDZdr³. Predlaga spremembo sklepa z odpravo ukrepa, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da za podaljšanje zadržanja za oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom niso kumulativno podani vsi zakonski pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. V obrazložitvi niso konkretizirani razlogi o odločilnih dejstvih. Pritožnik s ponavljajočo se depresivno motnjo ter odvisnostjo od več psihoaktivnih substanc je na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice proti svoji volji zadržan že od 4. 8. 2022 (več kot leto in pol), ker čaka na sprejem v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda (v nadaljevanju: SVZ Y.). V sklepu ni razlogov, zakaj pri njem še vedno obstaja resna in konkretizirana nevarnost hujšega ogrožanja življenja in zdravja. Sodišče gradi svoj zaključek na podlagi preteklih močno oddaljenih dogodkov pred hospitalizacijo, od katere je minilo že eno leto in pol. Nevarnost ponovnega poskusa samomora temelji na abstraktnih hipotezah, ki nimajo podlage ne v spisovnem gradivu ne v dejanskem stanju in zadnjih dogodkih. Ni podatkov o poskusih samomora, iznašanju suicidalnih vsebin. Abstraktna možnost ogrožanja zdravja in življenja ne dosega zakonskih pogojev za izrek ukrepa. Uživanje psihoaktivnih substanc ne pomeni hujšega ogrožanja življenja in zdravja, ni razlog za nadaljnjo prisilno hospitalizacijo, še posebej ne zato, ker je nasprotni udeleženec v psihiatrični bolnišnici že daljši čas zaradi prezasedenosti SVZ. V sklepu ni razlogov, kolikšno količino, kako pogosto in v kakšni meri je jemanje substanc (če sploh) vplivalo na njegovo psihofizično stanje. Neprimerno je, da zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom rešuje problematiko prezasedenih SVZ. Izbiro ukrepa po ZDZdr in določitev konkretne ustanove je treba pretehtati v luči vseh kolidirajočih ustavnih vrednot (iz sklopa ustavnih pravic drugih uporabnikov varovanega oddelka SVZ na eni strani in na drugi strani iz sklopa pravic pridržane osebe). Izpodbijana odločitev, da se pritožnika še po enem letu in pol brez pravne podlage zadržuje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice, pomeni kršenje njegovih človekovih pravic in svoboščin in je nesprejemljivo.

3Pritožba je utemeljena.

4Razlogi v izpodbijanem sklepu so nejasni, sami s seboj v nasprotju in v nasprotju z izrekom sklepa. Po eni strani sodišče v razlogih ugotavlja, da odloča o predlaganem podaljšanju zadržanja v varovanem oddelku socialno-varstvenega zavoda oziroma nadomestni ustanovi (psihiatrična bolnišnica), po drugi strani tako v izreku kot v obrazložitvi govori o podaljšanju zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, češ da je tak ukrep še vedno edina mogoča oblika zdravljenja, dokler se ne sprosti prosto mesto v SVZ, ki naj bi bil naveden v izreku (vendar o tem izreka ni). Dodati je treba, da je že predlog predlagatelja na l. št. 97 povsem nejasen, nepopoln, neobrazložen in nesposoben za obravnavo. Predhodnega preizkusa sodišče kljub temu ni opravilo.

5Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil nasprotni udeleženec s sklepom sodišča z dne 4. 8. 2022 nameščen v SVZ Y. za dobo šestih mesecev od dneva sprejema, do sprostitve prostega mesta v tem zavodu pa nameščen v nadomestni zavod - to je v oddelek pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. Na predlog navedene ustanove je bilo bivanje nasprotnega udeleženca v tej ustanovi s sklepom sodišča podaljšano še dvakrat, in sicer do 4. 8. 2023, in nato še do 4. 2. 2024. Nakazuje se, da bi tudi tokrat sodišče utegnilo odločati o nadaljnji namestitvi nasprotnega udeleženca v SVZ, vendar na predlog psihiatrične bolnišnice kot nadomestnega socialno-varstvenega zavoda.

6Če je tako, je pri odločanju izhajalo iz napačnih materialnopravnih izhodišč, in sicer iz 70. člena ZDZdr, ki ga je navedlo, a se slednji uporabi v primeru podaljšanja zadržanja osebe na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom⁴. Izhajati bi moralo iz drugega odstavka 77. člena ZDZdr. Ta določa, da se v postopku za nadaljnje zadržanje osebe v varovanem oddelku socialno-varstvenega zavoda smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, torej določbe 75. člena⁵ in 74. člen ZDZdr⁶, ki določata pogoje za sprejem osebe v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda brez privolitve osebe in sta uvrščeni v posebno - VI. poglavje zakona, ki ureja postopek sprejema v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda (73. do 79. člen ZDZdr).

7Zaradi nejasnih izhodišč o vrsti postopka sodišče ni ugotovilo odločilnih pravno relevantnih dejstev o tem, ali je nadaljnje zadržanje nasprotnega udeleženca tudi po enem letu in pol od izrečenega in podaljšanega ukrepa še potrebno ali ne, niti o tem, v katerem zavodu. V izpodbijanem sklepu so nejasni in sami s seboj v nasprotju že razlogi o tem, ali nasprotni udeleženec potrebuje zdravljenje, ali (le) stalno oskrbo in varstvo. Nadalje ni jasno, zakaj slednjega kljub dosedanji dolgotrajni namestitvi v nadomestnem zavodu ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način (1. in 2. alineja 74. člena ZDZdr). Utemeljeni so pritožbeni očitki, da v izpodbijanem sklepu ni konkretnih okoliščin, po katerih bi bilo mogoče sklepati na realno ogrožanje življenja in zdravja nasprotnega udeleženca. Prav tako pritožba upravičeno opozarja, da so sedanji zaključki sodišča podani na podlagi oddaljenih dogodkov (pred hospitalizacijo oziroma namestitvijo v nadomestni zavod, od katere je minilo že leto in pol), drugih podatkov in konkretnih dejstev, ki bi s potrebno zanesljivostjo utemeljevala pravni sklep o hujšem ogrožanju svojega življenja in zdravja, pa v sklepu ni.

8Sklep zgolj pritrjuje in povzema izvedeniško mnenje, v katerem pa prav tako ni konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale izvedenčevo mnenje o nujni potrebnosti nadaljnjega zadržanja v SVZ. Tudi iz mnenja izvedenca namreč ni jasno razvidno, ali nasprotni udeleženec potrebuje zdravljenje ali stalno oskrbo in varstvo, pa tudi ne, s čim in na kakšen način nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje in zdravje ter ali je slednje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja (3. in 4. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr). Izvedenec na primer po eni strani ugotavlja, da ima nasprotni udeleženec ohranjeno realitetno kontrolo, po drugi strani pa navaja, da do svojega psihičnega stanja ni uvideven in da zato lahko v kratkem času pride do resnega incidenta, če ne bo pod nenehno kontrolo in nadzorom "medicinskega" kadra. Torej že iz izvedeniškega mnenja ni jasno, če nasprotni udeleženec potrebuje ukrep po ZDZdr, o katerem odloča sodišče, katerega, katere konkretne okoliščine ga utemeljujejo, zlasti pa, ali - ob ugotovljeni ohranjeni realitetni kontroli - res še vedno konkretno in realno ogroža svoje življenje in zdravje, s čim in na kakšen način, ali je morebitno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja in zakaj morebitnega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Ugotovitve sodišča, povzete po izvedeniškem mnenju, da nasprotni udeleženec do svoje duševne bolezni še vedno ni kritičen, so preveč splošne, da bi iz njih lahko sklepali bodisi na obstoj predpostavk iz 3. do 5. alineje 74. člena ZDZdr bodisi na obstoj predpostavk iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

9Pritožba smiselno pravilno opozarja, da v spisu tudi ni nikakršnih podatkov o tem, ali pritožnik še izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno-varstveni zavod in kateri. Dokazni postopek je bil pomanjkljiv, ker okoliščin v zvezi z namestitvijo v SVZ Y. (če je odločalo o podaljšanju tega ukrepa) ni preverjalo. SVZ o nadaljnjem postopku ni niti obvestilo niti ga pritegnilo vanj, čeprav bi moralo o predlogu za nadaljnje zadržanje pridobiti tudi njegovo mnenje (tretji odstavek 75. člena ZDZdr).

10Opisane pomanjkljivosti v sklepu vodijo k zaključku, da je ostalo dejansko stanje neugotovljeno in da je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar terja razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeno sodišče namreč navedene kršitve ne more odpraviti samo, ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje pa ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11Napotki za nadaljnje delo sodišča prve stopnje so razvidni iz zgornje obrazložitve. V prvi vrsti mora opraviti predhodni preiskus predloga in pozvati predlagatelja k ustrezni doponitvi in popravi predloga. Nato bo moralo odvisno od vsebine predloga z dopolnitvijo dokaznega postopka z izvedencem ter drugimi dokaznimi sredstvi (zaslišanje najbližje osebe, lečečega zdravnika in drugih, ki bi lahko dali podatke, pomembe za odločitev - primerjaj prvi dostavek 64. člena ZDZdr - vključno s pridobitvijo mnenja SVZ, če gre za podaljšanje zadržanja v SVZ) ugotoviti, ali so podani pogoji za nadaljnje prislino zdravljenje (39. člen ZDZdr v zvezi s 70. členom zakona) oz. ali je zaradi vzrokov iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr še vedno nujno potrebno nadaljnje zadržanje v varovanem oddelku SVZ. O nadaljnjem zadržanju bo moralo ponovno odločiti, če bo ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz četrtega odstavka 75. člena ZDZdr ali 70. člena ZDZdr v zvezi s prvim in drugim odstavkom 48. člena istega zakona, sicer bo moralo predlog zavrniti (peti odstavek 48. člena ZDZdr). Za sprejeto odločitev bo moralo navesti jasne in popolne razloge, ki bodo omogočili pritožbeni preizkus.

12O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.
³ Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami.
⁴ Postopek sprejema osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom je urejen v V. poglavju ZDZdr v določbah 34. do 72. člena tega zakona.
⁵ 75. člen ZDZdr določa: "1. Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča. 2. Za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena tega zakona, če v tem poglavju ni drugače določeno. Predlog za sprejem osebe v varovani oddelek lahko vloži tudi socialno-varstveni zavod. 3. Predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se priloži mnenje socialno-varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, razen če se je postopek začel na njegov predlog. 4. Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopke sprejema v varovani oddelek brez privolitve za osebe, ki so že nameščene v socialno-varstvenem zavodu, smiselno uporabljajo določbe 60. do 68. člena tega zakona, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih."
⁶ Prvi odstavek 74. člena ZDZdr določa: "Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz 3. in 4. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno-varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno-varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva."