VSL Sklep I Cpg 424/2023

I. Pritožba se zavrže.

II. Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Tožnica je v vlogi z dne 16. 5. 2022 predlagala izdajo sklepa o varovanju poslovne skrivnosti po tretjem odstavku 8. člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), s katerim naj se osebam, ki se bodo v predmetnem postopku seznanile s podatki, ki so poslovna skrivnost, prepove uporaba ali razkritje takšnih podatkov. Navedla je, da poslovno skrivnost predstavljajo podatki in dokazila o nabavah naftnih derivatov tožnice, logističnih stroških in uporabi instrumentov zamenjave blaga (t. i. swap posli). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožničinemu predlogu ugodilo in odločilo, da se vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo v tem postopku, ali imajo dostop do vlog pravdnih strank in prilog, ki vsebujejo poslovno skrivnost, to je prilog tožnice A41-A217, prepove uporaba ali razkritje teh poslovnih skrivnosti.

2Zoper ta sklep se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog za izdajo sklepa o poslovni skrivnosti, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek, tožnici pa naloži plačilo toženkinih stroškov.

3Tožnica je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep, toženki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni dovoljena.

5Prepoved uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti ureja tretji odstavek 8. člena ZPosS. Ta določa, da lahko sodišče na predlog imetnika poslovne skrivnosti prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti osebam, ki so se seznanile s poslovno skrivnostjo ali domnevno poslovno skrivnostjo samo zaradi udeležbe v postopku ali imajo dostop do dokumentov, ki so del postopka in vsebujejo poslovno skrivnost oziroma domnevno poslovno skrivnost. Sodišče lahko prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti tudi nasprotni stranki, če ne gre za poslovno skrivnost protipravne pridobitve, uporabe ali razkritja o kateri teče postopek. V drugem odstavku istega člena je določeno, da lahko sodišče na predlog nasprotne stranke s sklepom naloži imetniku poslovne skrivnosti, da razkrije podatke, za katere trdi, da so poslovna skrivnost, po postopku in na način, kot ga za razkritje poslovne skrivnosti določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Navedeno določilo napotuje na uporabo 219.b člena ZPP¹, ki podrobno ureja način in pogoje za odločanje sodišča o odreditvi razkritja poslovne skrivnosti.² Namen tretjega odstavka 8. člena ZPosS je torej zaščititi vse poslovne skrivnosti v okviru kateregakoli sodnega postopka. Ureditev iz tretjega odstavka 8. člena ZPosS tako dopolnjuje ukrepe iz ZPP, ki varstvo poslovne skrivnosti ureja v 219.b členu ter v okviru določb o izključitvi javnosti glavne obravnave (primerjaj četrti odstavek 295. člena ZPP).

6ZPosS ne določa, ali je zoper odločitev, s katerim sodišče prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti dovoljena (posebna) pritožba. Zato je treba uporabiti določbe ZPP, ki po splošnem pravilu pritožbo zoper sklep dovoljujejo. Nedovoljena je takrat, kadar jo zakon izrecno izključuje (prvi odstavek 363. člena ZPP). Drugi odstavek 363 člena ZPP določa, da v primeru, če zakon določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. Določbe ZPP med drugim izključujejo pritožbo zoper sklepe procesnega vodstva, ki so bili izdani med pripravami za glavno obravnavo (tretji odstavek 270. člena ZPP). Za te sklepe, ki so primeroma našteti v prvem odstavku 270. člena ZPP, je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka, da takšni sklepi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni in da jih sodišče lahko tudi spremeni, če ugotovi, da niso bili potrebni oziroma, če položaj drugače oceni. Kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve, ima po presoji pritožbenega sodišča naravo procesnega vodstva tudi izpodbijani sklep.

7Tako sklep, s katerim sodišče stranki naloži razkritje poslovne skrivnosti, kot tudi sklep, s katerim prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti, imata skupen namen v zagotovitvi učinkovitega pravdanja pravdnih strank takrat, ko je za uspeh v pravdnem postopku potrebno razkritje informacij, ki so poslovna skrivnost. Namen obeh ureditev je v olajšanju položaja strank, ki za svoj uspeh v pravdnem postopku potrebujeta razkritje poslovnih skrivnosti, brez strahu pred njihovim nedovoljenim razkritjem. Varstvo zaupnosti poslovnih skrivnosti je v obeh primerih v funkciji izvedbe pravdnega postopka, katerega cilj je izdaja končne odločbe. V obeh primerih je prvo vprašanje, ki ga mora sodišče presoditi, obstoj poslovne skrivnosti.³ Glede sklepov, ki jih sodišče izda na podlagi 219.b člena ZPP, je sodna praksa že zavzela stališče, da predstavljajo sklepe procesnega vodstva.⁴ Po presoji pritožbenega sodišča ima enako pravno naravo tudi sklep, s katerim se prepove uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti. Gre za incidenčno vprašanje, ki ga je treba razrešiti za to, da se doseže procesno uravnoteženo dokazovanje, pri čemer takšna odločitev ne prejudicira vsebine meritorne odločbe o tožbenem zahtevku. V prid takšnega zaključka govori ne le skupen cilj obeh vrst navedenih sklepov, pač pa tudi ureditev varstva zaupnosti poslovnih skrivnosti v okviru določil ZPP o javnosti glavne obravnave. Prvi odstavek 294. člena ZPP določa, da senat izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. V četrtem odstavku 295. člena je nadalje določeno, da predsednik senata opozori tiste, ki so navzoči na obravnavi, katere javnost je izključena, da so dolžni varovati kot skrivnost vse, kar zvedo na obravnavi, in jih opozori na posledice, če bi izdali skrivnost. O izključitvi javnosti odloči sodišče s sklepom, ki mora biti obrazložen in javno razglašen, pri čemer zoper tak sklep ni posebne pritožbe (prvi in drugi odstavek 296. člena ZPP). Sklep o izključitvi javnosti ima torej naravo procesnega vodstva. V primeru, ko sodišče javnost glavne obravnave izključi zaradi varstva poslovne skrivnosti, takšen sklep zasleduje povsem enak namen varstva zaupnosti poslovnih skrivnosti, kot pri sklepu, ki ga sodišča izda na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPosS. Zato po presoji pritožbenega sodišča tudi sklep, s katerim se prepove uporaba in razširjanje poslovnih skrivnosti, po svoji pravni naravi ustreza sklepu procesnega vodstva, ki se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. To velja ne glede na to, da izpodbijani sklep vsebuje (napačen) pravni pouk, da je zoper njega dovoljena pritožba, saj sodišče z napačnim pravnim poukom ne more spreminjati kogentnih zakonskih določb.

8Ker proti izpodbijanemu sklepu ni posebne pritožbe, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

9Pritožbeno sodišče je o pritožbenih stroških odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ter prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker pritožba toženke ni bila dovoljena, krije sama svoje stroške. Enako velja tudi za tožnico, saj v posledici odločitve o nedovoljenosti pritožbe, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi.

¹ Prvi odstavek tega člena določa, da lahko sodišče na predlog stranke s sklepom naloži nasprotni stranki, da razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost, če presodi, da njihovo razkritje zaradi zagotovitve pravice do sodnega varstva stranke objektivno prevlada nad interesom nasprotne stranke po varovanju teh podatkov kot poslovne skrivnosti.
² Sodišče na primer lahko glede na okoliščine primera in ob upoštevanju sorazmernosti posega naloži stranki razkritje poslovnih skrivnosti na način, da: pripravi in predloži različice listin, na katerih so prekriti deli, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, če oceni, da celotno razkritje listin ni nujno (1. alineja drugega odstavka 219.b člena ZPP). Sodišče presodi po prostem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, kakšnega pomena je to, da stranka noče ugoditi sklepu iz prvega odstavka tega člena (tretji odstavek 219.b člena ZPP).
³ Četrti odstavek 219.b člena ZPP tako določa, da se breme dokazovanja obstoja poslovne skrivnosti naloži stranki, ki se na poslovno skrivnost sklicuje.
⁴ Glej sklep VSL I Cpg 319/2021 z dne 14. 7. 2021.