VSC Sodba PRp 88/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilko se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) vlagateljice A. A. in potrdilo izpodbijani sklep ter storilko oprostilo plačila stroškov postopka iz prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

2Zoper sodbo se pritožuje zagovornica storilke iz vseh pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe tako, da se ZSV upošteva kot pravočasna oziroma podredno predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3V odgovoru na pritožbo prekrškovni organ nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (ponovno)¹ odločilo o storilkini ZSV z dne 7. 10. 2019, vloženi zoper sklep prekrškovnega organa z dne 26. 9. 2019, s katerim je bila kot prepozna zavržena storilkina ZSV z dne 20. 9. 2019.

6Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo v posledici zaključka, da je prekrškovni organ pravilno ugotovil, da je bil plačilni nalog (PN) z dne 23. 7. 2019 storilki vročen dne 23. 7. 2019 v roke ter da je storilka ZSV zoper navedeni PN vložila dne 20. 9. 2019, kar je po poteku 8 dnevnega zakonskega roka.

Ker torej vsi razlogi o odločilnih dejstvih izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe, prav tako pa so ti razlogi jasni, celoviti in med seboj skladni, so pritožbeni očitki o obremenjenosti izpodbijane sodbe s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 neutemeljeni.

7V postopku z ZSV zoper sklep o zavrženju z dne 26. 9. 2019 se je storilka branila s trditvami, da ji PN z dne 23. 7. 2019 ni bil vročen ter da se je z njim prvič seznanila dne 16. 9. 2019, ko ga je prejela njena zagovornica, ki je prekrškovni organ zaprosila za vročitev izvršilnega naslova, navedenega v opominu storilki pred izvršbo z dne 9. 9. 2019.

Sodišče prve stopnje je dopolnilo dokazni postopek (med drugim tudi z zaslišanjem storilke in policistov, ki sta ji vročila PN) in izvedlo vse predlagane dokaze, pri tem pa se je opredelilo do zaslišanja prič in storilke ter do vsebine PN z dne 23. 7. 2019.

Pritožba v zvezi z opredelitvijo do izvedenih dokazov sodišču prve stopnje očita kršitev pravice do učinkovite obrambe in očitek utemeljuje s trditvami:

- da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh izvedenih dokazov. Ker je kršitev pravice do obrambe očitek bistvene kršitve določb postopka po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 90. člena ZP-1, mora pritožnik pri uveljavljanju tega očitka tudi konkretizirano zatrjevati in izkazati, kako bi lahko izpostavljena kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane odločitve. Ker (že) trditve v zvezi s tem iz vsebine pritožbe ne izhajajo, je pritožba v tem delu neutemeljena. Zgolj v pojasnilo pa pritožbeno sodišče na tem mestu dodaja, da tudi samo ne vidi, kako bi lahko opredelitev do opomina pred izvršbo z dne 9. 9. 2019, do prošnje za posredovanje izvršilnega naslova z dne 12. 9. 2019 ter do sklepa PP Žalec z dne 13. 9. 2019, s katerim je bilo ugodeno predlogu storilkine zagovornice za posredovanje izvršilnega naslova, vplivalo na zakonitost sodbe.

- da se sodišče prve stopnje ni ustrezno in zadostno opredelilo do izpovedbe storilke, izpovedb priče B. B. ter priče C. C. Pritožbeno sodišče vsled razlogom, navedenih v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe, takim pritožbenim trditvam ne sledi. Dokazna ocena izpostavljenih dokazov je tako v izpodbijani sodbi obrazložena, v kolikor pa se pritožnica z njo ne strinja, pa to pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki pa v predmetnem postopku ni dopusten pritožbeni razlog. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano. Zato pritožnica tudi ne more uspeti s trditvami, da je sodišče v nasprotju z izvedenimi dokazi ugotovilo, da je storilka sporni PN prejela dne 23. 7. 2019 ter je rok za vložitev ZSV pričel teči 24. 7. 2019 in se je iztekel dne 31. 7. 2019, saj s takimi navedbami povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče zato take pritožbene navedbe ne sme vsebinsko presojati.

8Prav tako pa ni mogoče slediti pritožbenim očitkom o nepravilni uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Pritožnica zatrjuje, da vročitev PN storilki v roke s strani prekrškovnega organa ni zakonita, ker ni v skladu z določili 83.- 87. člena ZUP, saj bi ji PN moral biti osebno vročen po pošti, ne pa v roke.

Ob tem, ko iz tretjega odstavka 83. člena ZUP izhaja, da organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost, iz prvega odstavka 87. člena ZUP pa, da se odločbe, od vročitve katerih začne teči rok, vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni, so pritožbeni očitki o nezakoniti vročitvi spornega PN storilki s strani policista storilki v roke, neutemeljeni.

9Glede na zgoraj povzete ugotovitve sodišča prve stopnje je kot pravilen potrditi nadaljnji zaključek, da je ZSV storilke z dne 7. 10. 2019 neutemeljena, saj pritožnica ni uspela vzbuditi dvoma v pravilnost zaključka prekrškovnega organa, da je bila ZSV storilke z dne 20. 9. 2019 vložena prepozno.

10Ob navedenem in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11Pritožbeno sodišče je storilko oprostilo plačila sodne takse za pritožbo, saj bi s plačilom le te, glede na težke premoženjske razmere, ki jih je navajala v pritožbi, lahko bilo ogroženo njeno preživljanje.

¹ O zadevi je že bilo odločeno s sodbo ZSV 165/2022 z dne 24. 9. 2021, vendar je to sodbo po utemeljeni pritožbi zagovornice storilke Višje sodišče v Celju s sklepom PRp 7/2022 z dne 9. 2. 2022 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.