VSL Sklep I Ip 430/2023

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice in odločilo, da dolžnica sama nosi svoje stroške ugovornega postopka.

2Dolžnica sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep ter vsa izvršilna dejanja, opisana v pritožbi, in postopek zoper dolžnico ustavi.

3Upnika v odgovoru na pritožbo predlagata, da se le ta kot nedovoljena zavrže.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep na dovoljeno pritožbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Očitane absolutno bistvene kršitve določb postopka niso podane. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je podana, če ima odločitev sodišča takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti, zlasti pa če je izrek nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa ali če sklep sploh nima nobenih razlogov ali v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Odločitev sodišča prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje obrazložena v meri, ki omogoča njen preizkus.

7Prav tako ni podana kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. O ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novima upnikoma je odločala strokovna sodelavka, za kar obstaja zakonska podlaga v 6. členu ZIZ, ki ureja sestavo sodišča pri odločanju v izvršilnem postopku.

8Pravno podlago za dopustitev nadaljevanja izvršbe v korist novega imetnika terjatve predstavlja tretji odstavek 24. člena ZIZ, ki določa, da lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Dolžnik lahko spremembo upnika izpodbija z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je, da terjatev ni prešla.

9V konkretni zadevi je kot upnik nastopal A., d.o.o. O njegovi aktivni legitimaciji za vodenje tega postopka je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom o ugovoru z dne 10. 7. 2013, potrjen s strani višjega sodišča v sklepu II Ip 4739/2013 z dne 14. 1. 2014. Sodba sodišča druge stopnje postane pravnomočna z njeno izdajo na drugi stopnji. Nastop pravnomočnosti, ko stranka odločbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe (čeprav ima odločba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena). V presojo njegove upravičenosti do predmetne terjatve se zato po presoji sodišča druge stopnje ni več mogoče spuščati. Vsi ugovorni in pritožbeni razlogi, podani v smeri veljavnosti prehoda terjatve od B. B. na A., d.o.o. so zato v tej fazi postopka pravno nepomembni in se sodišče druge stopnje do njih ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). A., d.o.o je bil iz sodnega registra izbrisan na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. Srg 2014/46 z dne 2. 1. 2014 dne 2. 1. 2014. S tem dnem je bil torej izvršilni postopek po samem zakonu prekinjen (sklep z dne 17. 8. 2018). S sklepom z dne 4. 10. 2018 v zvezi s popravnim sklepom z dne 10. 2. 2021 je sodišče prve stopnje prekinjen postopek nadaljevalo z novima upnikoma, to je C. B. in D. B. kot družbenikoma izbrisanega prvotnega upnika. Glede premoženja družbe sta se družbenika namreč dogovorila, da po poplačilu morebitnih preostalih obveznosti družbe, preostalo premoženje ali premoženje družbe, ki bi se pojavilo kasneje, v celoti prevzameta družbenika družbe, sorazmerno njunemu poslovnemu deležu. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) sicer v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku, nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe, vendar slednje ne pomeni, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne deli med družbenike. To stališče, izraženo tudi v sodni praksi, ima za družbe z omejeno odgovornostjo oporo v 426. členu v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki določata, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Tako se premoženje družb, ki prenehajo obstajati na tak način, deli oziroma v primeru zgolj enega družbenika v celoti preide nanj.

10Odločitev sodišča prve stopnje, da dolžnica neutemeljeno izpodbija prehod terjatve na nova upnika, je pravilna. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nepravilnost postopanja sodišča prve stopnje v času prekinitve postopka, niso predmet presoje pravilnosti predmetne odločitve in nanjo ne morejo vplivati. S to odločitvijo je tako šele pravnomočno odločeno o nadaljevanju postopka.

11Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).