VSM Sklep I Cp 935/2022

I. Pritožbi se ugodi, zamudna sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačati tožeči stranki znesek v višini 8.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 13. 10. 2020 dalje do plačila (točka I izreka). Prav tako je toženi stranki naložilo plačati tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 298,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (točka II izreka sodbe).

2Zoper zgoraj navedeno zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 8. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj ji z nepravilno vročitvijo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je tako zamudna sodba izdana v nasprotju z določili ZPP. Nadalje navaja, da ji je tožbo je skupaj z zamudno sodbo izročila bivša partnerka šele v juliju 2017. Toženec pa ima že od avgusta 2021 začasno prebivališče na naslovu A ... Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 1. točki prvega odstavka 318. člena ZPP, zaradi česar je treba zamudno sodbo razveljaviti in postopek vrniti nazaj v odločanje pred sodiščem prve stopnje. Kot dokaz tožena stranka predlaga, da sodišče v dostopnem registru prebivalstva preveri prijavo njenega začasnega prebivališča, kar pa je prav tako vidno iz priložene odločbe CSD Maribor, s katero je bila toženi stranki odobrena denarna socialna pomoč.

3Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe in se zavzema za njeno zavrnitev. Tožeča stranka je dne 19. 9. 2022 na Upravni enoti Maribor opravila poizvedbe, iz odgovora z dne 27. 9. 2022 pa izhaja, da ima tožena stranka še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu B ... in začasno prebivališče na naslovu A ... od 17. 9. 2021 dalje, iz njega pa ne izhaja, kateri izmed navedenih naslovov je opredeljen kot naslov za vročanje. V skladu s prvim odstavko 96.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pristojni organ vroča dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, na naslovu za vročanje. Pri vročanju pa je tako bistven le naslov, določen za vročanje. Tožena stranka se zato ne more sklicevati na okoliščino, da bi naj imela že od 17. 9. 2021 naprej prijavljeno začasno prebivališče na naslovu A ... Razen tega je bila tožba vročena bivši partnerki tožene stranke, kar je v skladu s 140. členom ZPP, pri čemer slednja vročitvi tudi ni nasprotovala oziroma ga izrecno zavrnila s pojasnilom, da tožena stranka ne živi na naslovu B ...

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je sodišče izdalo zamudno sodbo. Ena izmed predpostavk, ki je pritožbeno sporna, je pravilna vročitev tožbe v odgovor toženi stranki z ustreznim pozivom, da stranka lahko odgovori na tožbo in s pravnimi posledicami kaj se bo zgodilo, če temu ne bo tako (drugi odstavek 277. člena ZPP). Pogoji za izdajo zamudne sodbe so določeni v prvem odstavku 318. člena ZPP. Tako mora biti poleg predpostavk, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstva, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih predloži sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, izpolnjena tudi predpostavka, da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor. Pri tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami tega zakona (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), torej v nasprotju s 318. členom ZPP. Na pravilnost izdaje zamudne sodbe oziroma na to, ali je sodišče pravilno ugotovilo vse predpostavke iz prvega odstavka 318. člena ZPP, pa pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP se mora tožba vročiti osebno stranki. Drugi odstavek 139. člen ZPP ureja čas in kraj vročanja. Tako je določeno, da se vroča v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu pisanje vroči, v poštni predal v skladu s 139.b členom tega zakona, na sodišču, če je naslovnik tam, ali pa po elektronski poti v skladu s 141.a in 141.b členom tega zakona. Prvi odstavek 140. člena ZPP pa določa, da se v primeru, če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so pisanje dolžni sprejeti. Za konkretni primer, ko gre za osebno vročitev prvega pisanja (tožbe in poziva za vložitev odgovora na tožbo) fizični osebi po prvem odstavku 142. člena ZPP je tako bistveno, ali je bila vročitev tožbe in poziva opravljena v stanovanju, torej tam, kjer tožena stranka dejansko živi, kar pa ni nujno naslov njenega stalnega prebivališča. Šele vročitev na takšnem naslovu stranki omogoča, da bo sodno pisanje prišlo do nje, s čimer ji bo dejansko omogočeno sodelovanje v postopku ter uveljavljanje pravice do izjave.¹

7Tožena stranka v pritožbi smiselno navaja, da na naslovu, kjer je vročevalec opravil vročitev njegovi bivši partnerki (B ...) dejansko ne prebiva, saj ima že od avgusta 2021 začasno prebivališče na naslovu A ...

8Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka po pozivu sodišča z vlogo z dne 14. 3. 2022 sodišču poslala manjkajoče podatke za toženo stranko, in sicer njen rojstni datum, EMŠO, naslov in davčno številko. Ob tem je tožeča stranka predložila tudi dopis Upravne enote Gornja Radgona št. 210-27/2020-3 z dne 3. 3. 2020, iz katerega izhaja, da ima tožena stranka res prijavljeno stalno prebivališče na naslovu B ..., da pa je Upravna enota Maribor z dnem 10. 10. 2019 uvedla postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča za osebo C. C., vendar postopek še ni končan (dokaz A5). Sodišče prve stopnje podatkov o toženi stranki, ki jih je posredovala tožeča stranka, ni preverjalo v Centralnem registru prebivalstva (CRP), pač pa je tožbo in poziv poslalo toženi stranki na naslov B ... Kot izhaja iz vročilnice z dne 4. 4. 2022 (vročilnica pripeta k red. št. 10), je navedeno sodno pošiljko prejela D. D., iz pripomb vročevalca pa izhaja zapis „po pooblastilu“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedene vročilnice vročevalec ni pravilno izpolnil, saj iz nje ni razvidno, ali je bila slednja sploh članica gospodinjstva s toženo stranko, kar zahteva prvi odstavek 140. člena ZPP. Tako nepopolno izpolnjena vročilnica pa še ni javna listina, ki bi izkazovala veljavno osebno vročitev toženi stranki. Vročilnica je javna listina v smislu določb 224. člena ZPP le, če je pravilno izpolnjena, kar pomeni, da morajo biti na njej zabeleženi tisti podatki, ki so pomembni glede na določbe ZPP.²

9Ob tem ko je sodišče prve stopnje že pred vročitvijo tožbe v odgovor razpolagalo s podatkom, da je v teku postopek ugotavlja dejanskega prebivališča tožene stranke pri Upravni enoti, kar pomeni, da je bil tak postopek sprožen, ker toženec na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča ni dejansko prebival, je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdalo zamudno sodbo, ne da bi v CRP preverilo podatke, ki jih je o toženi stranki posredoval tožnik, preuranjena. Sodišče prve stopnje bi lahko tudi po opravljeni vročitvi sodnega pisanja bivši partnerki toženca, ob tem ko je imelo podatke, da teče postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča toženca prav tako preverilo podatke v CRP o njegovem začasnem prebivališču in mu sodno pisanje poslalo na ta naslov. Vse to bi lahko storilo v okviru poizvedovalnega postopka v smislu drugega odstavka 318. člena ZPP, ki določa, da se izdaja sodbe odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka, torej tudi glede predpostavke pravilne vročitve tožbe v odgovor) poprej dobijo obvestila. V tem primeru se zamudna sodba ne izda, dokler ni zanesljivih dokazov, da je bila poslana tožba tudi pravilno vročena v odgovor.³ Ker sodišče prve stopnje tožbe ni pravilno vročilo toženi stranki v odgovor, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10Ob tem so neutemeljena zatrjevanja tožeče stranke iz odgovora na pritožbo, da tožena stranka pri upravni enoti ni navedla, kateri od naslovov, ali naslov stalnega prebivališča (B ...) ali naslov začasnega prebivališča (A ...), je opredeljen kot naslov za vročanje, saj naj bi v skladu s prvim odstavkom 96.a člena ZUP pristojni organ vročal dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, na naslovu za vročanje. Kot obrazloženo zgoraj je za pravilno vročitev sodišča v pravdnem postopku zaradi zagotovitve pravice do informacije kot sestavnega dela pravica do izjave bistveno, kje stranka, ki ji je treba sodno pisanje vročiti, dejansko živi.

11Po obrazloženem je pritožba tožene stranke utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP ugodilo in razveljavilo izpodbijano zamudno sodbo, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, v katerem bo le-to moralo tožbo vročiti toženi stranki na naslov začasnega prebivališča A ... Pritožbeno sodišče navedene kršitve ne more odpraviti samo, ker bo v primeru pravilne vročitve in odgovora na tožbo treba izpeljati kontradiktorni postopek in odločiti na glavni obravnavi.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka pravdnih strank temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Tako odločba USRS U-I-279/08 z dne 17. 11. 2008 in sklep VSRS II Ips 95/2016 z dne 28. 7. 2016.
² Več o tem Matjaž Voglar: Razvoj sodne prakse v zvezi z vročanjem po sprejetju novele ZPP-D, Pravosodni bilten št. 4/2013, str. 18.
³ Več o tem Jan Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, komentar k 318. členu, str. 140-144.