VSL Sodba II Cp 2056/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Oris zadeve

1Pokojni A. A., oče tožnice in druge toženke, je 7. 12. 2015 s prvo toženko, ta je bila njegova negovalka, sklenil pogodbo o preužitku SV 0000/15. S pogodbo ji je izročil v last in posest nepremičnino z ID znakom 0000-381/4-0, k. o. X, sebi pa izgovoril pravico dosmrtne brezplačne rabe nepremičnine. Prva toženka je s pogodbo prevzela celostno skrb za preužitkarja. Ta je bil priklenjen na invalidski voziček; imel je sladkorno bolezen in je bil odvisen od pomoči drugih. Z notarsko oporoko I O 0/15 z dne 24. 12. 2015 je za dedinji vsega premoženja določil pravdni stranki. Tožnica zatrjuje, da je bil A. A. ob sestavi oporoke in sklepanju pogodbe o preužitku nerazsoden. Jemal je številna zdravila, bil je depresiven in vse to je močno vplivalo na njegovo oporočno sposobnost oz. sposobnost za sklenitev pogodbe. Oporoka ni zapisana po njegovem nareku, zato je obremenjena z napako v obliki. Pogodba o preužitku pa je nična; nima podlage, ker je prva toženka prejemala sprotna plačila, in dejansko prikriva darilno pogodbo.

Druga toženka je tožbeni zahtevek pripoznala.

Odločitev sodišča prve stopnje

2Sodišče je zavrnilo oblikovalni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala razveljavitev oporoke, zapisane v obliki notarskega zapisa I O 0/15 z dne 24. 12. 2015. Prav tako je zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek na ničnost pogodbe o preužitku, sklenjene v obliki notarskega zapisa SV 0000/15 z dne 7. 12. 2015 (II. točka izreka).

Zavrnjena pa sta bila tudi podredna tožbena zahtevka. Prvi se je nanašal na ničnost oporoke zaradi napake v obliki (III. točka izreka), drugi pa na ničnost pogodbe o preužitku, ki prikriva darilno pogodbo (IV. točka izreka). Sodišče je tožnici naložilo povračilo pravdnih stroškov prve toženke, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

Povzetek bistvenih navedb pritožbe

3Tožnica odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenim zahtevkom ugodi in prvi toženki naloži v plačilo stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

Ker je sodišče uporabilo žensko obliko za A. A., je sodba obrazložena z nejasnimi razlogi (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodba ni oprta na razumne razloge oz. sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj je sodišče kot podlago za veljavnost pogodbe o preužitku in oporoke navedlo isti zatrjevani dogovor med prvo toženko in A. A.: da bo dobila „...“. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. čelna ZPP ter 8. člena ZPP predstavlja tudi neupoštevanje izpovedb prič B. B. in C. C. Dejstvo, da prvi toženki nista bili naklonjeni, ne pomeni, da nista izpovedali po resnici. Tudi notar ne more biti nepristranska priča. Sodišče je slepo verjelo izpovedbam prič, ki so bile sorodniki in prijatelji prve toženke. Zagrešilo je bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je v 60. točki zapisalo, da prva toženka denarja, ki je bil na njenem računu, ni štela za svojega. V 67. točki obrazložitve je navedlo, da je tožnica v postopku uspela, zato ji je priznalo stroške. Dejansko pa je zavrnilo zahtevek in plačilo stroškov naložilo tožnici. Odločitve o stroških se ne da preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Oporoka ne ustreza obliki notarske oporoke, ker ni bila sestavljena v skladu z določbo 46. člena Zakona o notariatu (ZN). Nastala je na podlagi besedila pogodbe o preužitku, sodišče pa je formalne pomanjkljivosti povsem prezrlo. Po 48. členu ZN je sankcija zaradi kršitve obličnosti ničnost.

Oporočitelj je bil v zmoti, saj pri sestavi oporoke ni vedel, da je vse toženkine storitve že plačal s sklenitvijo pogodbe o preužitku. Na zmoto v nagibu kaže ponavljanje istih dajatev v pogodbi o preužitku in v oporoki. To potrjuje, da je oporoka posledica pritiskov prve toženke. Oporočitelj je bil bolan, odvisen od nje, depresiven, zlorabljal je alkohol, vse to pa je vplivalo na sposobnost razsojanja in dovzetnost za sugestije.

Ničnost pogodbe o preužitku je bila zatrjevana zaradi odsotnosti aleatornosti in zaradi neobstoja podlage. Sodišče je v zvezi s tem napravilo nekonsistentno dokazno oceno. Predmetna zadeva je primerljiva z zadevo II Ips 92/2020. Da bo A. A. kmalu umrl, je bilo jasno obema pogodbenima strankama. Bližajoče smrti se je zavedal. Z njo se je sprijaznil in se ni boril za življenje. Prva toženka ni prevzela nobenega tveganja, zato je pogodba nična, ker je oderuška oz. prikriva darilno pogodbo. Nemogoče je, da toženka za svoje delo ne bi bila plačana in da se je zadovoljila z obljubo, da bo nekoč dobila v last hišo. Od A. A. je v času sklenitve pogodbe poleg sprotnih plačil dobila štiri vozila, dvignila je več kot 93.777,00 EUR, pri tem pa nima dokazil, da mu je denar izročila. Prva toženka je v vlogi z dne 2. 3. 2021 potrdila, da sta pogodbeni stranki s sklenitvijo pogodbe o preužitku uredili svoje razmerje za naprej in ne za nazaj, zato je obrazložitev, da je bila pogodba sklenjena tudi z upoštevanjem preteklega dela prve toženke, v nasprotju z nespornimi navedbami strank o tem vprašanju. Prva toženka je vse svoje storitve dobila plačane, zato pri pogodbi o preužitku manjka bistveni element – causa aquirendi.

Zaradi napačne odločitve o glavni stvari je napačna tudi odločitev o stroških postopka.

4Pritožba je bila vročena toženkama. Obe sta nanjo podali odgovor. Prva toženka predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka. Druga toženka pa pritrjuje pritožbi; predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi in sodbo spremeni tako, da ugodi postavljenim tožbenim zahtevkom.

Presoja utemeljenosti pritožbe

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil A. A. v času sestave spornih listin sposoben razumeti pomen svojih dejanj in se je zavedal, komu prepušča svoje premoženje. Oporoke ni napravil zaradi stiske, zunanjih vplivov, prevare ali zmote. Pri naklonitvi premoženja ga je vodil motiv, da je prva toženka zanj vzorno skrbela. Ugotovljeno je bilo, da oporoka ni nična zaradi napak v obliki. Sodišče prve stopnje poudarja, da ni izostal nobeden izmed zahtevanih pogojev. Tudi pogodba o preužitku ni obremenjena z napakami, ki bi narekovale ničnostno sankcijo. Ima dopustno podlago, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, in ni podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo ter prevzeto obveznostjo.

Normativno izhodišče

7Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti tožbenih zahtevkov v zvezi z veljavnostjo oporoke izhajalo iz določb Zakona o dedovanju (ZD), še posebej 59., 64., 67. in 76. člena, pa tudi iz 46. člena ZN, ki ureja notarsko oporoko. Izhodišče za presojo tožbenih zahtevkov v zvezi z veljavnostjo pogodbe o preužitku predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (OZ). Sodišče prve stopnje se je oprlo na določbe 564., 565. in 567. člena OZ. Na podlagi celotnega dokaznega postopka in predloženega procesnega gradiva pritožbeno sodišče ne dvomi, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.

O bistvenih kršitvah določb postopka

8Le zaradi uporabe ženske oblike za oporočitelja še ni moč govoriti o bistveni kršitvi določb postopka in o nejasni obrazloženosti sodbe. Sodba je v jezikovnem smislu (res) pomanjkljiva, s slovničnimi nepravilnostmi, vendar pa je njen preizkus še vedno mogoč. Ima jasno strukturo in z jasnimi argumenti ponudi odgovore na vsa pravno pomembna vprašanja.

9Netočen je pritožbeni očitek, da je sodišče kot podlago za veljavnost pogodbe o preužitku in oporoke navedlo isti zatrjevani dogovor med prvo toženko in A. A. – da bo dobila „...“. A. A. je prvi toženki s pogodbo o preužitku res izročil t. i. „...“¹. V oporoki pa ji je naklonil drugo premoženje, ki ga je v last in posest pridobil na podlagi denacionalizacije. Prvo sodišče je v točki 45 za oporoko navedlo drugo podlago – vzorno skrb prve toženke. V oporoki je poudarjeno, da prva toženka zanj skrbi že od 1. 1. 2009. Vsa ta leta mu je v veliko oporo in mu nudi nujno pomoč, brez nje ne bi zmogel normalnega življenja. Zato se je tudi odločil, da jo določi za dediča.²

10Prvo sodišče je dokazno oceno izvedlo v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP. Dokazna ocena je skrbna, logična, analitična in življenjsko prepričljiva, zato je posplošene pritožbene navedbe ne morejo omajati. Sodišče prve stopnje se je jasno opredelilo do verodostojnosti prič. Zaznalo je konflikten odnos med pričama C. C. in B. B. ter prvo toženko in na to okoliščino tudi opozorilo. V točki 39 je prepričljivo pojasnilo razloge, ki krnijo verodostojnost pričanja B. B. Ti so jasni in življenjsko logični, zato jim pritožbeno sodišče sledi. Do izpovedbe priče C. C. pa se je opredelilo v 40. točki obrazložitve. Poudarilo je konflikten odnos s prvo toženko. Pritožba posplošeno zatrjuje, da notar ne more biti nepristranska priča. V zvezi s to navedbo ni ponujenega nobenega konkretnega dokaza, niti zatrjevanj, ki bi vzbujali dvom v verodostojnost njegovega pričanja.

11Neutemeljen je pritožbeni očitek o protispisnosti glede vprašanja, ali je prva toženka denar, ki je bil na njenem računu v času sestave pogodbe o preužitku, štela za svojega. Protispisnost je podana takrat, ko obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku ter med samimi temi listinami oziroma zapisniki. V točki 60 obrazložitve je sodišče prve stopnje podalo tolmačenje izpovedbe prve toženke. Ta ni zanikala, da je pričakovala plačilo; denarja, ki je bil v juniju po naročilu A. A. nakazan na njen račun, pa ni štela za svojega in ga je na njegovo zahtevo vrnila. Pritožbeno sodišče sprejema interpretacijo izpovedbe prve toženke kot logično in prepričljivo. Njena izjava ne potrjuje, da je bila za opravljeno delo plačana. Nasprotno, potrdila je, da je denar vrnila na račun A. A.

12Sodišče prve stopnje je v 67. točki – kot pravilno opozarja pritožba – napačno navedlo, da je tožnica uspela in da ji je dolžna toženka povrniti stroške pravdnega postopka. Vendar že iz drugega odstavka 67. točke in izreka (V. točka izreka) izhaja, da je sodišče napravilo očitno pisno pomoto. V nadaljevanju je prvo sodišče pravilno navedlo, da je tožnica dolžna pravdne stroške povrniti prvi toženki. Očitne pisne in računske pomote pa lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi (328. člen ZPP).

O razveljavitvi oporoke zaradi napak v obliki

13Pritožbeni očitek, da sporna oporoka ne ustreza obliki notarske oporoke, ker ni sestavljena v skladu z določbo 46. člena ZN, je zmoten. Pritožbena navedba, da ni sporno, da notar o vsebini oporoke nikoli ni govoril z oporočiteljem, je v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje. Notar je bil pri oporočitelju trikrat. V točkah 52 do 54 je sodišče prve stopnje izčrpno pojasnilo potek sestave notarske oporoke. Notar se je z oporočiteljem pogovoril, ta mu je zaupal svoje želje, oporoka mu je bila prebrana. Ob branju oporoke je izrecno potrdil, da oporoka odraža njegovo pravo voljo. Sestavljena je bila po nareku oporočitelja, pod njo se je podpisal v prisotnosti dveh prič, na njej pa je tudi podpis prič. Čeprav so v oporoki tudi zapisi v tretji osebi, pa to – kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje – še ne pomeni, da oporoka ne izkazuje prave in pristne oporočiteljeve volje. Pritožbeno sodišče v te ugotovitve sodišča prve stopnje ne dvomi. Oporoka nedvomno ustreza določbam ZN. Četudi ne bi bili izpolnjeni pogoji za veljavnost notarske oporoke – česar pritožbi ne uspe izkazati – pa oporoka brez vsakršnega dvoma ter v skladu z načelom in favorem testamenti zadosti pogojem za pisno oporoko pred pričami, ki jo ureja 64. člen ZD.

O razveljavitvi oporoke zaradi napak volje

14Procesno gradivo ne nudi podlage za sklep o oporočiteljevi zmoti, ker pri sestavi oporoke naj ne bi vedel, da je vse toženkine storitve že plačal s sklenitvijo pogodbe o preužitku. Dejstvo, da so v obeh pravnih aktih navedene storitve prve toženke, ki jih nudi oporočitelju/preužitkarju, njegove zmote še ne izkazuje. Pritožba prezre, da je bil oporočiteljev nagib za naklonitev premoženja z oporoko prvi toženki v tem, da mu je bila več let v veliko oz. nujno pomoč, da mu je omogočala normalno življenje. Ugotovljeno je bilo, da je bil A. A. v času sklepanja pogodbe in zapisa oporoke povsem razsoden. Nasploh je bil bister in razgledan človek, zato je nedvomno razumel razliko med pogodbo o preužitku in oporoko. Tožnica (le) s posplošenim zatrjevanjem njegove zmote v nagibu oz. pritiskov prve toženke ni izkazala.

15Oporočitelj je bil bolan. Njegovo zdravstveno stanje pa ni, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje v točkah 33, 37 in 39 obrazložitve, vplivalo na njegov voljni element in razumevanje. Pritožba opozarja na njegovo depresivno motnjo in škodljivo rabo alkohola, ne uspe pa se argumentirano soočiti z izčrpno dokazno oceno, da je bil oporočitelj sposoben razumeti pomen pravnih poslov, ki jih je sklenil, ter da volja in razumevanje pri njem nista bila prizadeta.

O ničnosti pogodbe o preužitku

16Pritožba poskuša s posamičnimi fragmenti iz izpovedb prič in izvedenca dr. D. D. izkazati odsotnost aleatornosti in primerljivost z zadevo VSRS II Ips 92/2020. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje napravilo celovito dokazno oceno. Upoštevalo je tako izpovedbe prič kot tudi listinsko dokumentacijo. Ta ne izkazuje, da bi bil A. A. v terminalni fazi. Njegove izjave o smrti za starejšega človeka niso nenavadne. Vrednotiti jih je treba tudi v kontekstu njegovega specifičnega smisla za humor. V zvezi s tem je pomembno pričanje njegovega osebnega zdravnika dr. E. E. in patronažnih sester, ki so ga redno obiskovale. Njihove izpovedbe potrjujejo, da drastičnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi vodilo v gotovo smrt, niso zaznali. Do smrti je prišlo nenadoma in nepričakovano. Patronažni sestri sta bili presenečeni. Procesno gradivo izkazuje, da je A. A. umrl zaradi padca in pljučnice, ki jo je dobil v času okrevanja po padcu. Padec in smrt pa sta bila nepričakovana, čeprav je imel zdravstvene težave (diabetes in pridružene bolezni). Primerjavo med predmetno zadevo in prej citirano zadevo je prvo sodišče opravilo v 64. točki obrazložitve. Nanizane ugotovitve pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Dejansko stanje v zadevah ni primerljivo, saj je bil v zadevi II Ips 92/2020 preživljanec neozdravljivo bolan onkološki bolnik v terminalni fazi življenja, v paliativni oskrbi, smrt pa se je nezadržno približevala in je bila s strani zdravnikov napovedana. Iz priloge C 5 izhajajo ambulantne obravnave A. A. Ni dvoma, da je imel številne zdravstvene težave in da je večkrat potreboval zdravniško pomoč. Ne dajejo pa podatki o številu ambulantnih obravnav opore za sklepanje, da je bil v terminalni fazi in da je umiral. Umrl je namreč zaradi pljučnice, do katere je prišlo po padcu.

17A. A. tožnice niti ni poznal, z drugo toženko (hčerko) pa ni bil v dobrih odnosih. Imela sta zelo malo stikov, hčerka ga v zadnjem letu tudi ni obiskovala. Zadnjikrat ga je videla več kot leto dni pred smrtjo. Zato ni nenavadno, da je del premoženja zapustil prvi toženki. Z njo sta imela specifičen odnos; občasno sta bila v konfliktih, vendar je bil nanjo navezan in sta ustvarila svojevrsten zaupen odnos. V 62. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje razumno odgovorilo na očitke, da je prva toženka za svojo skrb prejemala redno plačilo. A. A. je lahko s svojim premoženjem prosto razpolagal, saj je ugotovljeno, da je bil razsoden. Že iz vsebine pogodbe o preužitku izhaja, da zajema obdobje od 1. 1. 2009 dalje. Prva toženke je potrdila, da pogodba o preužitku ni bila sklenjena le kot nekakšna nagrada za preteklo delo. Šlo je za kontinuiteto. Preužitkar je bil zadovoljen z njeno oskrbo, ki jo je prejemal vse od leta 2009, in je želel biti na enak način oskrbovan vse do svoje smrti.

18Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19Tožnica s pritožbo ni uspela, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena. Ker odgovora na pritožbo nista v bistvenem prispevala k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, stroške, ki sta jih imeli z njim, nosita toženki sami.

¹ Nepremičnina z ID znakom 0000-381/4-0, k. o. X, parc. št. 381/4.
² Primerjaj 3. točko notarske oporoke z dne 24. 12. 2015.