VSL Sklep IV Cpg 97/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsak udeleženec sam nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Iz sklepa z dne 15. 12. 2022 (redna št. 8 v spisu) izhaja, da je registrsko sodišče vpisalo spremembo ali dopolnitev spremembe družbene pogodbe z dne 15. 11. 2022, obrazložitev pa je podana v posebnem sklepu tj. v sklepu z dne 15. 12. 2022 (redna št. 9 v spisu), s katerim je registrsko sodišče odločilo, da se dovoli udeležba Družbe za upravljanje terjatev bank d. d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, MŠ: 6333620000, v postopku vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register (1. točka) ter (ponovno) ugodilo predlogu predlagatelja in v sodni register vpisalo predlagano spremembo družbene pogodbe (2. točka). Slednje pomeni, je registrsko sodišče pri subjektu vpisa sicer izdalo dva sklepa z dne 15. 12. 2022, oba sklepa skupaj pa tvorita celoto.

2Sklepa sta bila vročena tako subjektu vpisa kot udeležencu Družbi za upravljanje terjatev bank d. d. (v nadaljevanju: DUTB). DUTB se je zoper odločitev pritožil, in sicer iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru - ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Višjemu sodišču je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na vpis sklepov skupščine pod tč. 6.1 in 6.2 dnevnega reda, potrjenih v notarskem zapisniku opr. št. SV 000/2022, razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v ponovno odločanje. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3Na pritožbo je odgovoril subjekt vpisa. V odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne, pritožniku pa naloži v plačilo vse stroške pritožbenega postopka, ki jih je priglasil v stroškovniku na vlogi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je bil udeleženec DUTB izbrisan iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi Slovenski državni holding, d. d., Mala ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: SDH). SDH je kot prevzemna družba in s tem univerzalni pravni naslednik DUTB, to sodišču sporočil z vlogo z dne 10. 1. 2023 ter podal izjavo, da prevzema predmetni postopek. Skladno z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP se postopek zato lahko nadaljuje s pravnim naslednikom SDH. Kljub temu bo pritožbeno sodišče zaradi lažjega razumevanja udeleženca v tej obrazložitvi označevalo z DUTB.

6Udeleženec v pritožbi trdi, da je registrsko sodišče opravilo predlagani vpis ne da bi mu zagotovilo možnost sodelovanja na podlagi priglašene udeležbe in ne da bi se opredelilo do ugovora proti vpisu in predlagane prekinitve postopka, zato je po stališču pritožbe podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Očitana kršitev je po stališču pritožbe podana tudi zato, ker registrsko sodišče udeležencu kljub temu, da je prijavil svojo udeležbo, ni vročalo predloga za vpis in listin ter ga ni pozvalo, da vloži morebitni ugovor proti vpisu. Poleg tega naj registrsko sodišče ne bi presodilo, da so izpolnjene vse predpostavke za vpis, saj iz sklepa izhaja, da bo spremembe obrazložilo v posebnem sklepu, ki pa ni nikjer objavljen, zato ga ni mogoče preizkusiti.

7Udeleženec je z vlogo z dne 21. 11. 2022 (redna št. 2 v spisu) priglasil svojo udeležbo, podal ugovor proti predlogu za vpis in predlog za prekinitev postopka. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo udeležbo udeleženca v predmetnem postopku in v obrazložitvi pojasnilo, da gre za družbenika v subjektu vpisa, zato je njegov pravni interes izkazan, saj sprememba družbene pogodbe vpliva na oba družbenika družbe. Hkrati z izvedbo vpisa spremembe družbene pogodbe pa se je v obrazložitvi sklepa opredelilo tudi do ugovora udeleženca DUTB in ga presodilo kot neutemeljenega, saj udeleženec ni izkazal, da je sklep v nasprotju s prisilnimi predpisi oziroma moralo. Ugotovilo je tudi, da je bil izglasovan s strani večinskega družbenika, s potrebno večino. Pri tem je navedlo, da spor o izključitvi družbenika ne more vplivati na veljavnost sklepa skupščine, ki ga je sprejel družbenik, ki je vpisan v sodni register, spor o izključitvi pa še ni končan. V zvezi s sklicevanjem udeleženca na to, da je sklep v nasprotju z moralo pa je ugotovilo, da so navedbe udeleženca hipotetične in ne izkazujejo okoliščin, ki bi rezultirale v ničnosti. Opredelilo se je tudi do predloga za prekinitev postopka in navedlo, da udeleženec ni pojasnil katera dejstva so sporna.

8Po presoji pritožbenega sodišča se je registrsko sodišče s tem opredelilo do vseh relevantnih ugovornih razlogov. Standard ustrezne obrazloženosti predstavlja namreč tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Da temu ne bi bilo tako izhaja že iz pritožbe same, saj se je udeleženka opredelila do prav vseh razlogov registrskega sodišča v pritožbi in jim podrobno nasprotuje. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da sklep sploh ni obrazložen. Pritožbeno sodišče pa je tudi uvodoma že pojasnilo, da tvorita sklepa z dne 15. 12. 2022 (redna št. 8 in 9) celoto, oba sklepa pa sta tudi bila vročena tako subjektu vpisa kot udeležencu DUTB, kar izhaja iz povratnic v spisu. Vročitev obeh navedenih sklepov pa izkazujejo tudi sami pritožbeni razlogi, ki jih udeleženec ne bi mogel podati in razlogom registrskega sodišča ne bi mogel argumentirano nasprotovati, če jih ne bi prejel. Pritožbeni očitki o absolutno bistvenih kršitvah določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP zato niso utemeljeni.

9Udeleženec DUTB je že sam vložil predlog za udeležbo, ugovor zoper predlagani vpis in predlog za prekinitev. Registrsko sodišče se je z izpodbijanim sklepom opredelilo tako do njegove udeležbe in jo dovolilo kot tudi do ugovora in predloga za prekinitev oziroma s tem do vseh razlogov, ki jih tudi sedaj v pritožbi navaja kot tiste, s katerimi skuša izpodbiti predlagani vpis. Udeležencu je bila torej dana možnost sodelovanja v predmetnem postopku ter tudi pravica do izjave, ki je varovana z določbama drugega in tretjega odstavka 31. člena ZSReg, zato tudi pritožbeno očitana kršitev navedenih določb postopka ni podana.

10Ko registrsko sodišče odloča o predlogu za vpis določenega podatka v sodni register, mora poleg predhodnega preizkusa procesnih predpostavk iz 29. člena ZSReg presojati tudi, ali so izpolnjene materialne predpostavke iz prvega odstavka 34. člena ZSReg, in sicer 1. ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, 2. ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, 3. ali so bile listine izdane v predpisanem postopku, in 4. ali so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon.

11Subjekt vpisa je podal predlog za vpis sprememb družbene pogodbe, sprejetih na skupščini dne 15. 11. 2022 pod točko šest dnevnega reda. V okviru navedene točke dnevnega reda se je družbena pogodba spremenila na način, da družbeniki po sprejetju tega sklepa nimajo več predkupne pravice pri prodaji poslovnih deležev v družbi (6.1 točka), da družbeniki po sprejetju tega sklepa nimajo več omejitev pri odsvajanju ali zastavi poslovnega deleža (6.2 točka), da se spremeni 9. člen (novi 8. člen) družbene pogodbe glede izključitve družbenika tudi v primeru nastopa okoliščin iz 27. člena Družbene pogodbe oziroma kršitev te določbe (6.3 točka) ter da se spremeni 21. člen Družbene pogodbe tako, da se briše šesta alineja prvega odstavka, ki se glasi: „ - da se dobiček deli nesorazmerno.“ (6.4 točka¹). Predlogu je bil skladno z določbo 49. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register priložen sklep skupščine o spremembi družbene pogodbe SV 000/2022 z dne 15. 11. 2022, prečiščeno besedilo družbene pogodbe in notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe pogodbe ujemajo s sklepom o spremembi družbene pogodbe (list. št. 2 do 30 v spisu).

12Veljavnost sklepa skupščine, na katerem temelji predlog za vpis, je predhodno vprašanje, ki ga je treba rešiti pred odločitvijo registrskega sodišča o predlaganem vpisu v sodni register in ga lahko registrsko sodišče reši samo (prvi odstavek 33. ZSReg). Le v primeru, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju (drugi odstavek 33. člena ZSReg), udeleženca postopka pa napoti, da zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu, v določenem roku začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju (tretji odstavek 33. člena ZSReg).

13Udeleženec DUTB je že v postopku na prvi stopnji izpostavljal vprašanje zakonitosti vsebine sprejetih sprememb Družbene pogodbe. Enako trdi sedaj v pritožbi, da so sklepi skupščine pod točko 6.1 in 6.2 na podlagi tretje in četrte alineje prvega odstavka 390. člena ZGD-1² v zvezi s 522. členom ZGD-1 nični, saj nasprotujejo prisilnim predpisom in morali zato, ker skuša družbenik X. (večinski družbenik, ki je sprejel sporne spremembe Družbene pogodbe) na škodo DUTB izigrati učinke izključitve družbenika³ in preprečiti, da bi DUTB v primeru izključitve pridobil obvladujoč vpliv nad družbo. To je skušal družbenik X. narediti že v preteklosti, saj so se poslovni deleži v subjektu vpisa vedno prenašali znotraj skupine povezanih družb. Korporacijska dejanja enega družbenika izvedena v škodo drugega družbenika oziroma pravni posli, ki so sklenjeni zato, da se izigra tretje osebe, pa se vedno štejejo pojmovno za nemoralna. Namen sklepov skupščine z dne 15. 11. 2022 je tako po mnenju DUTB izigrati učinke izključitve in doseči, da lahko X. še vedno izvršuje obvladujoč vpliv nad subjektom vpisa kljub povzročeni škodi DUTB, zaradi katere bo izključen.

14S predlaganimi spremembami Družbene pogodbe, ki jim udeleženec nasprotuje, se izključuje predkupna pravica (sklep pod 6.1 točko), družbeniki pa nimajo več omejitev pri odsvajanju ali zastavi poslovnega deleža (sklep pod 6.2 točko). Iz četrtega odstavka 481. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 izhaja, da če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Predkupna pravica družbenikov pri nakupu poslovnega deleža je sicer podana že po samem zakonu, a jo z družbeno pogodbo družbeniki lahko izključijo. Izključitev predkupne pravice sama po sebi torej ne more biti v nasprotju s prisilnimi predpisi ali nemoralna. V obravnavanem primeru DUTB trdi, da je večinski družbenik z ustrezno večino predkupno pravico izključil iz družbene pogodbe le zato, da bi kljub svoji lastni, bodoči izključitvi, ohranil obvladujoč vpliv v subjektu vpisa, saj je to storil že v preteklosti. Temu naj bi bila namenjena tudi dokapitalizacija, ki je bila prav tako izvedena na isti skupščini (pritožnik trdi, da sredstev za dokapitalizacijo sam ni mogel zagotoviti zaradi prekratkih rokov za vplačilo kapitala, sredstev ne bo mogel zagotoviti niti družbenik X., zato bodo vstopile v družbo z njim povezane osebe, ki jih obvladuje isti družbenik, poleg tega pa naj dokapitalizacija sploh ne bi bila potrebna).⁴

15Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo registrskega sodišča, da dejstva, ki jih navaja DUTB ne morejo pomeniti ničnosti in jih pritožbeno ponavljanje razlogov, ki jih je udeleženec podal že v ugovoru zoper predlagani vpis, ne more omajati. Z dokapitalizacijo namreč pride do spremembe glede razmerji lastništva, če vsi družbeniki ne zagotovijo sredstev v enakih deležih oziroma izvedejo vplačila osebe, ki še niso družbeniki. Da družbenik, ki je glasoval za dokapitalizacijo, ne bo vplačal vložka, ker je ta previsok in rok prekratek (vsaj tako meni udeleženec) ne more pomeniti vzroka ničnosti. Trditve, da bosta (oziroma sta že) vplačila iz naslova povečanja osnovnega kapitala opravili družbi, ki naj bi bili le bodoča slamnata družbenika (pritožba trdi, da družbi A. d. o. o. in B. d. o. o., ki sta vplačali nove vložke iz naslova povečanja osnovnega kapitala, delujeta v krogu C. C., ki je dejanski lastnik subjekta vpisa, ta pa je od nekdaj izigraval upnike in imetnike deležev, ki niso z njim povezani), pa so povsem pavšalne in dokazno nepodprte. Zgolj sklicevanje, da gre za enako delovanje kot v zadevi Č. (v tem primeru je šlo za delovanje v krogu povezanih oseb, kar pa družbi A. d. o. o. in B. d. o. o. tudi po trditvah pritožbe same nista) in v dokaz ponujeni časopisni članki, namreč ne more pomeniti, da so s tem vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana dejstva, ki bodo rezultirala v ničnost. Pri tem pa so povsem pavšalne tudi trditve udeleženca o škodi, ki naj bi mu zaradi dejanj družbenika X. nastajala (s tem pa tudi sklicevanje na odločbo III Ips 179/99), saj ne pojasni v čem konkretno se mu izkazuje škoda zaradi sprememb Družbene pogodbe, ki so predmet tega registrskega postopka. Trditve o izigravanju tretjih oseb, kot tisto dejstvo, ki je v nasprotju z moralnimi načeli in zaradi česar je kavza pravnega posla (sklep skupščine) nedopustna,⁵ pa v danem primeru ne pride v poštev, saj udeleženec ni tretja oseba niti upnik. Z družbeno pogodbo na kateri temelji družba z omejeno odgovornostjo (kar je subjekt vpisa) se namreč urejajo notranji odnosi družbenikov in ne tretjih oseb.

16Udeleženec se torej neutemeljeno sklicuje na to, da naj bi sklepi skupščine, ki so predmet tega registrskega postopka, bili v nasprotju z moralo, saj niti ne zatrjuje ustreznih pravnorelevantnih dejstev. Pojem morale v okviru četrte alineje 390. člena ZGD-1 je namreč skrčen na vsebino sklepa skupščine. S tem je ničnostni razlog, povezan z moralo, zelo zožen in je strogo usmerjen le na vsebino, torej besedilo sklepa skupščine, ne pa na širša ozadja, povezano s sklepom, kot so morebitni postopek sprejema, ozadja, motivi, ki vodijo predlagatelja oziroma delničarje (družbenike), namen oziroma cilj sprejemanja sklepa in drugo. Ozko tolmačenje morale (gutte Sitten) je zastopano tudi v pravni teoriji.⁶

17Pritožba je zato neutemeljena tudi v delu, v katerem zatrjuje, da je registrsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker da ni pravilno presodilo veljavnosti sklepa skupščine subjekta vpisa z dne 15. 11. 2022.

18Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da niso podane niti ostale od zatrjevanih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep registrskega sodišča potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

19Iz prvega odstavka 18. člena ZSReg izhaja, da vsak udeleženec v registrskem postopku plača svoje stroške, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženca sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

¹ Točka 6.4 oziroma sklep skupščine v tem delu, je bil sprejet soglasno.
² Sklep skupščine je na podlagi tretje in četrte alineje 390. člena ZGD-1 ničen, če ni združljiv z bistvom družbe ali če je po svoji vsebini v nasprotju s tistimi določbami tega zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu (tretja alineja) ali če je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom (četrta alineja).
³ Med družbenikoma teče namreč pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. I Pg 12/2022 gospodarski spor, v katerem je DUTB s tožbo z dne 20. 9. 2021 (list. št. 37 – 50 v spisu) zahteval izključitev drugega družbenika X., dne 1. 6. 2022 je bila izdana zamudna sodba (list. št. 51 - 70 v spisu).
⁴ Pritožbeno sodišče opozarja, da sama dokapitalizacija, ki je bila tudi predmet skupščine dne 15. 11. 2022, ni predmet vpisa tega registrskega postopka, zato se do očitkov v zvezi z izvedbo povečanja osnovnega kapitala subjekta vpisa pritožbeno sodišče ni opredeljevalo več kot je bilo to potrebno za odgovor na pritožbene razloge v zvezi z spremembo družbene pogodbe glede izključitve predkupne pravice ter odpravo omejitev pri odsvajanju ali zastavi poslovnega deleža.
⁵ S tem pa tudi sklicevanje na sodno prakso s tega področja (sodbe VS RS II Ips 568/2009, II Ips 259/2013, II Ips 44/2014).
⁶ Prim. M. Kocbek, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 562 in tam navedena pravna literatura ter nemška sodna praksa. Besedilo noveliranega 390. člena ZGD-1 je namreč povzeto iz nemškega prava (4. točka par. 241 nAktG).