VSL Sklep IV Cpg 396/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodnica Okrožnega sodišča v Kranju zavrnila pritožbo C. C. proti sklepu tega sodišča opr. št. Srg 2020/40424 z dne 26. 11. 2020, s katerim je po samostojni sodniški pomočnici pri subjektu vpisa B., d. o. o. vpisalo kot zastopnika A. A. z datumom podelitve pooblastila 22. 10. 2020 in izbris zastopnika A. A. z datumom prenehanja pooblastila 22. 10. 2020.

2Zoper navedeni sklep se je pritožila udeleženka postopka, družbenica C. C., ki ji je status udeleženke registrsko sodišče priznalo s sklepom Srg 2020/40424 z dne 20. 1. 2022. Uveljavljala je pritožbene razloge nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa Srg 2022/48712 z dne 16. 5. 2022 v zvezi s sklepom Srg 2020/40424 z dne 26. 11. 2020 razveljavi, predlog za vpis zavrne in vpiše izbris opravljenega vpisa.

3V odgovoru na pritožbo je predlagatelj-subjekt vpisa B., d. o. o. predlagal zavrženje, podrejeno zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ni podlage za zavrženje pritožbe, niti kot prepozne niti kot nedovoljene. Pritožnica je izpodbijani sklep prejela 20. 5. 2022, kot izhaja iz vročilnice, pripete k temu sklepu. Ker je bil zadnji dan roka sobota (28. 5. 2022), se je 8-dnevni rok za pritožbo iztekel skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg s pretekom prvega prihodnjega delavnika, torej s 30. 5. 2022. Tega dne pa je pritožnica priporočeno po pošti vložila pritožbo, kot izhaja iz dohodnega zaznamka, pripetega k list. št. 45. Skladno z drugim odstavkom 112. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg) se namreč po pošti priporočeno poslana vloga šteje za izročeno sodišču na dan, ko je bila oddana na pošto. Zmotno je tudi stališče subjekta vpisa v odgovoru na pritožbo, da družbenik nima samostojnega upravičenja za vlaganje pravnih sredstev, kjer ima v skladu s 36. členom ZSReg pritožbeno upravičenje le udeleženec ali kdo drug, ki meni, da mu je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Pritožnici je bil status udeleženke namreč priznan s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju Srg 2020/40424 z dne 20. 1. 2022.

6Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je subjekt vpisa kot predlagatelj vpisa zastopnika v sodni register predložil listine, ki izkazujejo verigo danih pooblastil skupščin subjekta vpisa vpisanemu A. A. do 22. 10. 2020, ko je imenovanemu prenehalo pooblastilo za zastopanje subjekta vpisa in mu je bilo na 14. skupščini družbe podeljeno novo pooblastilo za obdobje od 22. 10. 2020 do 22. 10. 2025. Predlagatelj je predložil tudi listine o izpolnjevanju pogojev za njegov vpis iz prvega odstavka 5. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

7V obravnavanem primeru je o vpisu zastopnika A. A. z datumom podelitve pooblastila 22. 10. 2020 in izbrisu z datumom prenehanja pooblastila 22. 10. 2020 s sklepom Srg 2020/40424 z dne 26. 11. 2020 odločila sodniška pomočnica. Zoper odločitev sodniške pomočnice pa je po drugem odstavku 11. člena ZSReg dovoljena pritožba, o kateri odloča sodnik posameznik istega sodišča. Gre torej za dvofazni prvostopenjski postopek, saj v postopku za vpis v sodni register na drugi stopnji odloča senat, ki ga sestavljajo trije sodniki (tretji odstavek 11. člena ZSReg). Dodatna specifika registrskega postopka je tudi, da zakon omogoča pritožbo zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register tudi tistemu, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječi interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg). Ko je prvostopenjsko sodišče prejelo pritožbo C. C. zoper sklep z dne 26. 11. 2020, je moralo najprej presoditi, ali ji je priznati status udeleženke v tem postopku (17. člen ZSReg). O tem je odločilo s sklepom Srg 2020/40424 z dne 20. 1. 2022 in ji priznalo pravni interes za udeležbo v tem postopku, zato je njeno pritožbo tudi meritorno obravnavalo.

8Ko se v registrski postopek na prvi stopnji vključi udeleženec šele z vloženo pritožbo zoper sklep o vpisu določenega podatka v sodni register, ta postopek šele tedaj postane kontradiktoren. Pritožnica je namreč s pritožbo izpodbijala pravilnost in zakonitost sklepa 14. skupščine, s katerim je bil A. A. mandat zastopnika podeljen in v zvezi s tem pravilnost sklepa o datumu prenehanja pooblastila, sklicujoča se na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 358/2005 z dne 29. 11. 2013 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1072/2014 z dne 11. 9. 2014, s katero so bili sklepi 6. skupščine subjekta vpisa družbe B., d. o. o. razveljavljeni. Zadnji registrski vpis zakonitega zastopnika pred izpodbijanim sklepom (ki temelji na sklepu 14. skupščine B., d. o. o. je namreč temeljil na sklepu 6. skupščine, na podlagi katerega je bil v sodni register vpisan mandat za zastopanje subjekta vpisa za čas od 11. 10. 2005 do 21. 10. 2010 A. A. Pritožnica je zatrjevala ničnost sklepa 14. skupščine, ker jo je sklical A. A. kot direktor, čeprav ni bil nikoli veljavno imenovan za direktorja družbe. Pritožnica se v pritožbi zoper sklep o vpisu zakonitega zastopnika ni sklicevala zgolj na odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, ki je postala pravnomočna 11. 9. 2014, pač pa tudi na številne sklepe skupščin subjekta vpisa (28., 29., 30. in 31. skupščine), na katerih se je A. A. prepovedalo zastopanje družbe, se ga razrešilo kot direktorja družbe in imenovalo druge osebe za direktorja. Zato se je v nadaljevanju postopka izpostavilo vprašanje kontinuitete imenovanj A. A. v funkciji zakonitega zastopnika družbe za čas od 22. 10. 2010 do 21. 10. 2015 (za čas od 22. 10. 2015 do 22. 10. 2020 je predlagatelj vpisa notarski zapisnik 13. seje skupščine priložil predlogu za vpis – priloga A3) oziroma vprašanje prenehanja A. A. funkcije direktorja družbe. Sodišče je zato s sklepom z dne 20. 1. 2022 utemeljeno predlagatelja vpisa pozvalo k predložitvi listin, ki bodo izkazovale podeljeno pooblastilo A. A. za zastopanje predlagatelja za obdobje od 22. 10. 2010 do 21. 10. 2015 ter k predložitvi soglasja zakonitega zastopnika za njegovo imenovanje za obdobje od 22. 10. 2010 do 21. 10. 2020 ter njegovo notarsko overjeno izjavo, da ni zadržkov iz drugega odstavka 255. člena ZGD-1 za njegovo imenovanje. Zahtevane listine je predlagatelj predložil (priloge A5-A7). Za sklep o dopolnitvi predloga za vpis je glede na obrazložene okoliščine sodišče imelo podlago za poziv k predložitvi listin v prvem odstavku 30. člena ZSReg. Pritožnica zato prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da ni imelo podlage za poziv predlagatelju na predložitev novih dokazov, ker ni podal trditev in dokaznih predlogov in je vložil procesno nepopolno vlogo. Ni namreč trdil, da je trajal mandat A. A. neprekinjeno od 21. 10. 2005 dalje do 22. 10. 2020. Navedeni očitek o trditvah predlagatelja v odgovoru na pritožbo je v nasprotju z ugotovitvami same pritožnice v pritožbi, ko citira predlagatelja o tem, da je bil opravljen izbris pooblastila z dne 22. 10. 2020 na podlagi sklepa 14. skupščine, ker je A. A. mandat tedaj potekel, skupščina pa ga je na novo imenovala … in da ta datum nima nič skupnega s 6. skupščino družbe, saj je bilo v vmesnem obdobju sklicanih več skupščin, ki so mandat A. A. potrdile, podaljšale, 14. seja pa ga je ponovno na novo imenovala. Nenazadnje pa pritožnica predlagatelju sama očita, da je vložil procesno nepopolno vlogo. V registrskem postopku je za tak primer izrecno predpisan postopek po prvem odstavku 30. člena v zvezi z 29. členom ZSReg. Zmotno je zato stališče pritožnice, da prvostopenjsko sodišče v prvostopenjskem pritožbenem postopku ni bilo (več) pristojno predlagatelja pozivati k predložitvi listin in da je bil s predložitvijo dodatnih listin predlagatelj prekludiran. Ker ni sporno, da je pritožnica odgovor predlagatelja na njeno pritožbo in navedene listine prejela v odgovor, je bila s tem zagotovljena pritožnici tudi pravica do izjave v tem postopku. Izrecno pritožbeno očitane bistvene postopkovne kršitve po 214. členu ZPP in kršitve razpravnega načela po 7. členu ZPP (oboje pa v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg) prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo.

9Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu, je predlagatelj izkazal verigo imenovanj A. A. za direktorja družbe B., d. o. o. za vse obdobje od 22. 10. 2010 do 22. 10. 2015 (z zapisnikom 11. skupščine), od 22. 10. 2015 do 22. 10. 2020, (z zapisnikom 13. skupščine) in za obdobje od 22. 10. 2020 do 22. 10. 2025 (z zapisnikom 14. skupščine). Na spornost sklepov 14. skupščine subjekta vpisa zaradi neupravičenega sklicatelja skupščine je namreč opozorila pritožnica v pritožbi zoper sklep sodniške pomočnice o vpisu A. A. kot zakonitega zastopnika za obdobje od 22. 10. 2020 do 22. 10. 2025. Šele tedaj se je pokazala potreba po preveritvi mandata A. A. pred sklicem 14. skupščine predlagatelja in s tem presoja, ali je bil sklep o imenovanju A. A. za direktorja družbe sprejet po zakonitem postopku. Pri tem so relevantni le razlogi za morebitno ničnost sklepov skupščine, ne pa tudi za izpodbojnost sklepov. Le nični sklep nima nobenih pravnih posledic (394. člen ZGD-1). Ničen sklep je brez pravnega učinka že od njegovega nastanka dalje. Drugače pa je v primeru izpodbojnosti sklepa. Izpodbojen sklep namreč preneha veljati šele, ko je pravnomočno razveljavljen z oblikovalno sodno odločbo, dotlej pa učinkuje, zaradi česar izpodbojnost sklepa nima narave predhodnega vprašanja po prvem odstavku 33. člena ZSReg (primerjaj Zakon o sodnem registru, Uvodna pojasnila, dr. Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 66).

10Glede ničnosti sklepov 14. skupščine je pritožnica zatrjevala, da je skupščino sklical A. A., ki nikoli ni bil veljavno imenovan za direktorja družbe. Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo kontinuiteto imenovanj A. A. za direktorja družbe, ni imelo več razloga za dvom v njegovo upravičenost za sklic skupščine. Glede nepravilnosti vročanja vabil na skupščino pa pritožnica navaja le, da vabilo ni bilo priporočeno poslano vsem družbenikom in v roku skladno z ZGD-1 in družbeno pogodbo, ne da bi pojasnila, kateremu od družbenikov ni bilo vabilo pravilno poslano. Tako nekonkretiziranega očitka nepravilnosti sklica skupščine ni mogoče preveriti. Ker neveljavnost sklepa skupščine iz izpodbojnih razlogov ni ovira za vpis določenega podatka v sodni register, se prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni ukvarjalo s presojo obstoja teh razlogov. Da bi pritožnica uveljavljala neveljavnost sklepov 11. in 13. skupščine še iz drugih ničnostnih razlogov, pa niti ne zatrjuje.

11Pritožnica prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita neenako obravnavanje navedb o vsebini in veljavnosti sklepov skupščin (11., 13. in 14. skupščine) za katere je dokaze predložil predlagatelj v primerjavi z navedbami pritožnice o vsebini sklepov skupščin (28. in 31. skupščine družbe), za katere je dokaze predložila sama in na katerih je bila sama imenovana za zakonito zastopnico družbe, skupščina družbe pa sprejela sklepe, da A. A. ni direktor družbe in se mu prepove zastopanje družbe ter da se ga kot direktorja razreši. Pritožnica ne navaja, da je na podlagi navedenih sklepov predlagala vpis zastopnice, zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno izhajalo iz zadnjega vpisa zastopnika v sodni register. Ker je bila s sprejetimi sklepi skupščine kontinuiteta podelitve mandatov A. A. kot direktorju družbe izkazana, se sodišču ni bilo treba ukvarjati s presojo po pritožnici predloženih sklepov skupščin. Če sodišče prve stopnje v razlogih svoje odločbe izrecno ne obravnava konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, to ne predstavlja vselej zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne kršitve določbe 8. člena ZPP ali celo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, odločbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja (tako sodba VS RS II Ips 477/2003).

12Prvostopenjsko sodišče je vpis A. A. kot direktorja in zakonitega zastopnika družbe z datumom podelitve pooblastila 22. 10. 2020 in datumom prenehanja pooblastila 22. 10. 2020 opravilo na podlagi listin, ki jih je predložil subjekt vpisa in sicer skladno z 48. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba), to je prepisa sklepa skupščine, s potrdilom direktorja družbe skladno z drugim odstavkom 34. člena Uredbe, da ga je sprejela skupščina in njegovim notarsko overjenim podpisom (priloga A1) ter notarsko overjen podpis A. A. o njegovem soglasju k imenovanju za direktorja družbe B., d.o.o. in njegove izjave, da ni ovir za njegovo imenovanje iz drugega odstavka 255. člena ZGD-1 skladno s prvim in drugim odstavkom 5. člena Uredbe (priloga A4). Notarsko overjen prepis sklepa skupščine o imenovanju poslovodje namreč ni potreben, ker ne gre za sklep o spremembi družbene pogodbe, ki ga mora po drugem odstavku 516. člena ZGD-1 potrditi notar. Neutemeljeno zato pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita, da je upoštevalo listine, ki niso bile predložene v notarsko overjenem prepisu notarskega zapisnika sklepov skupščine. Zakaj naj ne bi bilo mogoče z gotovostjo preveriti izpolnjevanja pogojev za imenovanje zakonitega zastopnika za več let nazaj, pa pritožnica ne pojasni.

13Pritožnica prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava glede ugotovitve, da je kljub pravnomočni razveljavitvi sklepov 6. skupščine subjekta vpisa po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 358/2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1072/2014 z dne 11. 9. 2014 predlagatelj izkazal nepretrgano verigo imenovanj A. A. za direktorja družbe in da je A. A. mandat na podlagi sklepa 6. skupščine potekel s potekom časa dne 21. 10. 2010 in ne s sodbo o razveljavitvi sklepov 6. skupščine, ki je postala pravnomočna skoraj štiri leta po prenehanju mandata, podeljenega na 6. skupščini. Pritožbeno sodišče je že v točki 9 obrazložitve tega sklepa pojasnilo pravne učinke razveljavitve skupščinskih sklepov. Ker ima odločba o razveljavitvi sklepa skupščine oblikovalni učinek, pa ta logično nastopi šele s pravnomočnostjo take sodne odločbe, dotlej pa sklep skupščine velja in učinkuje. Ker je glede na časovno sosledje veljavnosti mandata A. A. kot zakonitega zastopnika družbe po sklepu 6. skupščine družbe ta mandat potekel že 21. 10. 2010, šele 11. 9. 2014 pravnomočna sodba o razveljavitvi sklepov skupščine ni dosegla učinkov, kot jih zasleduje pritožnica, saj je bil pred pravnomočnostjo sodbe mandat A. A., ki mu je potekel po sklepu 6. skupščine, podaljšan na 11. skupščini. Po 398. členu ZGD-1 v primeru, če sodišče razveljavi sklep skupščine ali ga razglasi za ničnega, učinkuje sodba proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora. Če gre za sklep, ki se vpiše v register, se vsebina sodbe vpiše po uradni dolžnosti. Poslovodstvo mora objaviti vsebino sodbe.

14Pritožnica v pritožbi graja stališče prvostopenjskega sodišča, da je bilo navedeni zakonski določbi zadoščeno s samim vpisom vsebine sodbe o razveljavitvi sklepov 6. skupščine v sodni register. Neutemeljeno meni, da bi sodišče pred novimi vpisi oziroma po razveljavitvi izpodbijanega sklepa o vpisu moralo vpisati ustrezen izbris A. A. kot zakonitega zastopnika družbe z datumom podelitve pooblastila z dnem 21. 10. 2005 skladno z odločitvijo sodišča o neveljavnosti sklepov 6. seje skupščine. Neutemeljeno graja stališče prvostopenjskega sodišča, da sodišče ne vzpostavlja prejšnjega stanja oziroma ne briše po uradni dolžnosti registrskih vpisov, izvedenih na podlagi razveljavljenega sklepa skupščine. Meni, da je namen navedene določbe publicitetni – javnost seznaniti z dejstvom razveljavitve konkretnega sklepa, ki je bil vpisan v sodni register, kar je razvidno iz dikcije „če gre za sklep, ki se vpiše v sodni register ...“.

15V obravnavanem primeru je bil s sodbo pravnomočno razveljavljen sklep 6. skupščine, ki je bil podlaga za vpis podatka o zakonitem zastopniku družbe. Predmet vpisa v sodni register namreč ni bil sklep skupščine o imenovanju zakonitega zastopnika, pač pa je bil sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register. V sodni register se v določenih primerih vpisujejo tudi sami sklepi skupščine (npr. o povečanju osnovnega kapitala). Zato pravna teorija pri presoji vpliva pravil ZGD-1 o uveljavljanju ničnosti ali izpodbojnosti sklepov skupščine v razmerju do uporabe pravil o uveljavljanju ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg razlikuje že omenjena dva položaja. Če je sklep skupščine tisto pravno dejstvo, ki se vpiše v sodni register, se vsebina pravnomočne sodbe, s katero sodišče razveljavi sklep skupščine ali ga razglasi za ničnega, vpiše pri sklepu, ki je predmet te odločitve (drugi stavek 398. člena ZGD-1). S tem vpisom se doseže enak namen, kot bi ga dosegli z izbrisom vpisanega sklepa skupščine. Če pa je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register (npr. sklep o imenovanju poslovodstva), pa je s tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa ali za njegovo razveljavitev, treba uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa pravnega dejstva (podatka), ki je bilo na njegovi podlagi vpisano v sodni register, smiselno enako kot po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (dr. Nina Plavšak, Ibidem, str. 83 do 85). Iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 358/2005 pa ne izhaja, da bi bil hkrati z zahtevkom za ugotovitev ničnosti sklepov 6. skupščine oziroma njihovo razveljavitev uveljavljan tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa A. A. kot zakonitega zastopnika družbe. Glede na zgoraj obrazloženo pritožbenega sodišča ne prepriča niti pritožbeno sklicevanje na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III DoR 101/2011 z dne 6. 2. 2012, v katerem je presojalo pravni interes predlagateljev za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg v primeru, ko tožeča stranka v ločenem postopku uveljavlja s tožbo ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitev sklepov skupščine. Pravni interes jima je odreklo, ker je zavzelo stališče, da se bo v primeru uspeha tožnikov z uveljavitvijo neveljavnosti sklepa skupščine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v sodni register, vsebina sodbe vpisala v sodni register po uradni dolžnosti. Kot je razumeti razloge navedenega sklepa, ničnosti vpisa v sodni register ni treba posebej uveljavljati, ker bo enake učinke dosegel že vpis vsebine sodbe, s katero je bila ugotovljena ničnost sklepov skupščine oziroma so bili le-ti razveljavljeni. Drugi stavek 398. člena ZGD-1 namreč izrecno nalaga vpis vsebine sodbe po uradni dolžnosti le za tiste sklepe, ki se vpišejo v sodni register, ker se s tem posvedoči razveljavitev oziroma ničnost vpisa takega sklepa. Skupščinski sklep o imenovanju zakonitega zastopnika pa se v sodni register ne vpiše. Iz sklepa Vrhovnega sodišča, na katerega se sklicuje pritožnica, pa razlogi za enotno obravnavanje obeh različnih situacij niso razvidni.

16Pritožbeno sodišče je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).