255. člen ZGD-1

Vrhovno sodišče RS je že v več odločbah poudarilo, da bi moralo odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin (olajševalnih, obteževalnih in drugih), ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni, ter da sodišče izvede postopek, analogen postopku sodne odmere kazni, ki jo sestavlja ugotovitev vseh relevantnih okoliščin v zvezi z dejanjem in storilcem in vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin, njihovo vrednotenje in izrek kazni. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da je treba objektivne okoliščine presojati v duhu 86. člena KZ-1 in jih oceniti glede na stanje v času odločanja o NIK. Vendar pa pritožniki zmotno zmanjšujejo pomen in vlogo teh okoliščin pri presoji storilčevega stanja po obsodbi. Čeprav 86. člen KZ-1 poudarja specialno prevencijo in resocializacijo storilca, kot je izražena v 45.a členu KZ-1, sodišče pri presoji ne more in ne sme zanemariti drugih namenov določenih z 45.a členom KZ-1. V nasprotju z napačnim razumevanjem pritožnikov 45.a člen KZ-1 ostaja pomemben tudi v fazi odločanja o

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se sme glede na načela učinkovitosti, supremacije in neposrednega učinka prava EU Upravno sodišče za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV sklicevati na vsebino slovenskega ZGD-1 (515. in 255. člen) in slovenskega ZDoh-2 (35. in 37. člen), po katerih funkcijo poslovodje lahko opravlja le fizična oseba in da so zato dohodki iz tega naslova lahko le dohodki iz odvisnega delovnega razmerja fizične osebe (ne pa pravne osebe)?

V pritožbi zatrjevano subjektivno ravnanje tožene stranke, ki je privedlo do odpovedi kreditne pogodbe, je trditveno povezano z ravnanjem, zaradi katerega zahteva pravno varstvo v okviru tožbenega zahtevka, ne predstavlja pa ravnanja, ki ga za izkaz subjektivne nevarnosti pri uveljavljanju terjatve zahtevajo določbe ZIZ o zavarovanju denarne terjatve. Nenazadnje tožeča stranka sama z navedbo, da izvršilni postopki zoper dolžnika, nepošteno poslovanje in prodaja premoženja, ki bo za seboj potegnila neposredne zahtevke novih kupcev zoper dolžnika, številni kazenski postopki, slabo finančno stanje tožene stranke, blokirani transakcijski račune, deboklade računov, ki so samo začasne - na podlagi odlogov izvršbe,16 predstavlja subjektivno ravnanje dolžnika, zaradi katerega je možnost poplačila tožnikov slabša, sama priznava, da gre ravno za slednje – to je slabšo možnost poplačila in ne za onemogočeno ali precej oteženo uveljavitev njune terjatve.

Ko se v registrski postopek na prvi stopnji vključi udeleženec šele z vloženo pritožbo zoper sklep o vpisu določenega podatka v sodni register, ta postopek šele tedaj postane kontradiktoren. Pritožnica je namreč s pritožbo izpodbijala pravilnost in zakonitost sklepa 14. skupščine, s katerim je bil A. A. mandat zastopnika podeljen in v zvezi s tem pravilnost sklepa o datumu prenehanja pooblastila, sklicujoča se na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 358/2005 z dne 29. 11. 2013 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1072/2014 z dne 11. 9. 2014, s katero so bili sklepi 6. skupščine subjekta vpisa družbe B. d. o. o. razveljavljeni. Za sklep o dopolnitvi predloga za vpis je sodišče imelo podlago za poziv k predložitvi listin v prvem odstavku 30. člena ZSReg. Na spornost sklepov 14. skupščine subjekta vpisa zaradi neupravičenega sklicatelja skupščine je opozorila pritožnica v pritožbi zoper sklep sodniške pomočnice o vpisu A. A. kot zakonitega zastopnika za obdobje od 22. 10. 2020 do 22. 10. 2025. Šele tedaj se je pokazala potreba po preveritvi mandata A. A. pred sklicem 14. skupščine predlagatelja in s tem presoja, ali je bil sklep o im

Sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja in imenovanju novega ima oblikovalni učinek, saj z njim nadzorni svet prekinja oziroma vzpostavlja korporacijskopravno razmerje med družbo in njenim zakonitim zastopnikom. Vpis/izbris tega razmerja v sodni register pa ima le publicitetni učinek (8. člen ZSReg), s katerim se posvedoči prenehanje oziroma nastanek pravnega razmerja, pomembnega za pravni promet, zato gre le za deklaratoren vpis. Oblikovalni sklep nadzornega sveta je lahko podvržen civilnopravnim sankcijam v primeru njegove morebitne neveljavnosti. V primeru ničnosti sklepa o odpoklicu zakonitega zastopnika pa je njene učinke (ex tunc) iz razlogov pravne varnosti treba omejiti. Tako novoimenovanemu zakonitemu zastopniku družbe kot družbi sami in tretjim je namreč treba zagotoviti, da se zanesejo na veljavnost imenovanja zakonitega zastopnika, dokler neveljavnost sklepa o odpoklicu ni pravnomočno ugotovljena. Učinki ničnosti sklepa nadzornega sveta iz navedenih razlogov izjemoma veljajo za naprej (ex nunc) od pravnomočnosti ugotovitve njegove ničnosti dalje.

Sklep o spremembi zastopnika in izjava zastopnika, ki vsebujeta med seboj tako nasprotujoča podatka glede firme družbe in njene matične številke, ne predstavljata z zakonom predpisane listine, ki bi predstavljala podlago za vpis spremembe zakonitega zastopnika subjekta vpisa.

V primeru pogojne obsodbe ZGD-1 v drugi alineji drugega odstavka 255. člena ovire za direktorja ne določa, saj ne določa, da traja ovira v primeru izrečene zaporne kazni dve leti od prestane zaporne kazni, v primeru ostalih (blažjih) kazenskih sankcij pa pet let od pravnomočnosti sodbe, pač pa, da traja ovira pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora. Drugačna razlaga tega besedila od zapisanega po stališču pritožbenega sodišča ni mogoča.

Če je narava vpisa takšna, da posameznega podatka ni mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki (npr. pri vpisu novega subjekta v sodni register), odloči sodišče istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register. Zahtevku za vpis novega subjekta v sodni register lahko registrsko sodišče ugodi le v primeru, če je zahtevek za vpis vsakega posameznega podatka utemeljen, sicer ga mora zavrniti. Pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena. V skladu s tretjim odstavkom istega člena pa se smejo pravne posledice obsodbe predpisati samo z zakonom in nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane. V drugi alineji drugega odstavka 255. člena ZGD-1 je ovira za opravljanje funkcije direktorja časovno vezana na dve leti po prestani kazni zapora. Če bi ZGD-1 v drugi alineji drugega odstavka 255. člena ZGD-1 določal ovire tudi za osebe, ki jim je bila za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, bi moralo biti tako izrecno tudi zapisano, pa v določbah ZGD-1 ni.

Zaradi ravnanja drugega družbenika pritožnik svoje pravice do sodnega varstva praktično niti ne more izvajati, saj mu je drugi družbenik preprečeval dostop do informacij vse do začetka stečajnega postopka. Prokurist je upravičen zastopati gospodarsko družbo v postopkih pred sodiščem. Kljub temu pa je poslovodja ta, ki oblikuje poslovno voljo pravne osebe in jo zastopa. On je korporacijski (zakoniti) zastopnik in ne prokurist. Prokurist ima zakonsko pooblastilo za zastopanje družbe pred sodiščem, vendar on ne oblikuje poslovne volje pravne osebe. Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila.

Likvidacijskega upravitelja v okviru določb ZGD-1 in ZFPPIPP ni mogoče šteti kot poslovodjo. Odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja je v ZGD-1 urejena posebej in celovito in določbe ZGD-1 glede tega predstavljajo lex specialis glede na določbe ZFPPIPP.

Član organa vodenja ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in sicer pet let od pravnomočnosti sodbe. Predlagana oseba je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, obsodba je postala pravnomočna 31.3.2015 in torej ne izpolnjuje pogojev, ki jih zakon določa za člana organa vodenja.

Član organa vodenja mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Člani organa vodenja so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Pravdni stranki sta s Sporazumom sklenili poravnavo, saj sta obe navajali, da so bili določeni spori. Zmota lahko predstavlja razlog za izpodbojnost Sporazuma, in sicer je upoštevna le bistvena zmota, tega pa tožeča stranka ne uveljavlja. Sporazuma namreč ne izpodbija, kar pomeni, da ta še vedno velja.

Pogodbeni stranki bi se v pogodbi o zaposlitvi načeloma lahko dogovorili, da se v primeru poslabšanja poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, prokuristu s strani delodajalca lahko enostransko zniža plača (73. člen ZDR-1). Takšna možnost v tožničini pogodbi o zaposlitvi ni bila dogovorjena, zato tožena stranka za enostransko znižanje plače tožnici (prokuristki) ni imela pravne podlage. Sodbe sodišča prve stopnje se v delu, ki se nanaša na višino prisojenega zneska prikrajšanja pri plači, ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Tožena stranka je v dopisu tožniku posredovala ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in opozorilo o posledicah zavrnitve le-te. V dopisu je navedla, da je tožniku kot članu uprave prenehal mandat, da mu ponuja zaposlitev na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, in da naj se o ponudbi odloči v roku 15 dni od prejema, saj mu bo v nasprotnem primeru delovno razmerje (upoštevajoč določila pogodbe o zaposlitvi) z iztekom 15-dnevnega roka prenehalo. S tem dopisom je tožena stranka izrazila voljo, da tožniku redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker mu je mandat člana uprave prenehal) oziroma da mu poda odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.

Predlagani kandidat je član nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, zaradi česar ne more biti istočasno imenovan za delavskega direktorja kot člana uprave nasprotnega udeleženca.

Sodišče v kolektivnem delovnem sporu po 3. odst. 83. čl. ZSDU za imenovanje delavskega direktorja na predlog sveta delavcev ne more presojati primernosti predlagane kandidatke za delavskega direktorja, ampak mora kandidatko imenovati, saj bi lahko zahtevek zavrnilo le, če kandidatka ne bi izpolnjevala pogojev, ki so predvideni v ZGD-1.

Svet delavcev lahko zahteva sodno imenovanje delavskega direktorja, če predhodni postopek, predviden v določbah 82. in 83. člena ZSDU, ni privedel do imenovanja delavskega direktorja, in sicer tudi v primeru, če niti ni prišlo do predloga skupnega kandidata na odboru nadzornega sveta in je zato svet delavcev vztrajal pri istem kandidatu za delavskega direktorja. Pogoj za postopek pred sodiščem ni predlaganje skupnega kandidata (s strani odbora nadzornega sveta), prav tako pa zakon ne določa, da bi sodišče lahko imenovalo delavskega direktorja le v primeru, če svet delavcev ne bi predlagal prvotnega kandidata, ki ga je nadzorni svet predhodno že zavrnil. Določbo 255. člena ZGD-1 je treba upoštevati tudi v primeru imenovanja delavskega direktorja, saj ZGD-1 oziroma ZSDU ne izključujeta njene uporabe. Ker je bila predlagana kandidatka v času predlaganja s strani sveta, odločanja nadzornega sveta in odločanja sodišča še vedno članica nadzornega sveta, ni bilo zakonske podlage za istočasno imenovanje delavske direktorice kot članice uprave nasprotnega udeleženca.

Določba 3. odst. 255. člena ZGD-1 o nezdružljivosti funkcije člana nadzornega sveta in člana uprave delniške družbe ne pomeni, da član nadzornega sveta ne more kandidirati za funkcijo direktorja (člana uprave) iste družbe. Bistveno je le, da tak kandidat istočasno ne opravlja obeh funkcij in da ne odloča o svojem imenovanju. Za direktorja je lahko imenovan, funkcije pa ne more nastopiti, dokler mu ne preneha funkcija člana nadzornega sveta.