36. člen ZSReg

V času vložitve pritožbe pritožnik ni bil zakoniti zastopnik predlagatelja. Glede navedbe, da je pred tem časom imel pooblastilo zakonitega zastopnika, da zavod zastopa neomejeno, pa je takšna navedba neupoštevna, saj iz podatkov spisa v času vložitve (prve) pritožbe to ni izhajalo. Podano je tudi pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, saj pritožnik med drugim ni predložil aktov o akreditaciji. Pravila registrskega prava namreč zahtevajo, da je predlog za vpis po pozivu sodišča popoln in če temu ni tako, ga sodišče zavrže oziroma zavrne.

Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbi zoper v tem postopku izpodbijane vpise (vpis novih članov nadzornega sveta; izbris člana nadzornega sveta) odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati. Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.

Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbi zoper v tem postopku izpodbijane vpise (povečanje osnovnega kapitala, sprememba poslovnih deležev, sprememba družbene pogodbe) odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati. Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.

Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izstopa revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, do katere je prišlo po vložitvi pritožb zoper v tem postopku izpodbijane vpise (sprememba pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa z dnem 26. 1. 2024, izbris (preostalih) družbenikov in poslovnih deležev, vpis števila delnic, izbris direktorjev in njihov vpis kot članov uprave, vpis članov nadzornega sveta, vpis sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala, vpis spremembe družbene pogodbe - statuta), je pravni interes revidentov za pritožbi zoper izpodbijane vpise odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati. Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.

Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbo zoper v tem postopku izpodbijane vpise odpadel (vpis sklepa skupščine z dne 26. 1. 2024 o zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi izključitve družbenikov in prenehanja njihovega poslovnega deleža in hkratnega povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe), saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati. Na položaj neobstoja pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.

Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbi odpade pravni interes, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. Udeleženci so nekdanji družbeniki predlagateljice. S sklepom skupščine predlagateljice z dne 26. 10. 2023 so bili iz predlagateljice izključeni. Sklep o izključitvi družbenikov je bil vpisan v sodni register s sklepom Srg 2023/37832, z dne 4. 12. 2023. Ta sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 99/2024 z dne 11. julija 2024. Pritožbenemu sodišču se ni treba opredeliti do vprašanja, ali so imeli udeleženci pravni interes za vložitev pritožbe v trenutku njene vložitve, ko sklep registrskega sodišča o njihovi izključitvi še ni bil pravnomočen. Bistveno je namreč, da mora imeti udeleženec kot pritožnik pravni interes tudi v trenutku, ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi. Udeleženci pa v navedenem trenutku pravnega interesa nimajo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi kot nedov

Osebe, ki niso več družbeniki subjekta vpisa (izključeni družbeniki), ne morejo vplivati na sprejemanje odločitev skupščine subjekta vpisa, med drugim na odločitve preostalih družbenikov, ki jih ti sprejmejo na podlagi 502. člena ZGD-1.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ob vložitvi pritožb zoper izpodbijani sklep še ni bilo pravnomočno odločeno o vpisu izstopa F., K., H. H., I. ter J., kot družbenikov subjekta vpisa v sodni register, na podlagi sklepa skupščine o njihovi izključitvi. Je pa o tem že pravnomočno odločeno v času odločanja o pritožbah zoper sklep registrskega sodišča z dne 29. 1. 2024, in sicer s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 99/2024 z dne 11. julija 2024. Pritožniki torej niso več družbeniki subjekta vpisa. Zato nimajo več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, ki je posledica sklepa skupščine subjekta vpisa o preoblikovanju subjekta vpisa iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. Posledice takšnega preoblikovanja se na osebe, ki niso več družbeniki subjekta vpisa, v tem registrskem postopku ne morejo raztezati. Niti si s pritožbo zoper izpodbijani sklep svojega pravnega položaja s trditvami o nezakonitem postopku zmanjšanja in povečanja osnovnega kapitala subjekta vpisa ne morejo izboljšati. Interes pritožnika G., ki ni bil družbenik subjekta vpisa, temveč ima zgolj pričakovanje, da bo postal družbenik družbe K., ki je bila družbenik subjekta vpi

Drži sicer pritožbeno izvajanje, da gre v obravnavani zadevi za postopek vpisa zaznambe sklepa o izvršbi, ki se izvede po uradni dolžnosti in ki ga sproži izvršilno sodišče. Zanj skladno z v pritožbi citirano sodno prakso velja, da registrsko sodišče presojo utemeljenosti predloga za vpis iz 34. člena ZSReg izvede zgolj v omejenem obsegu in da ni pristojno presojati, ali je odločitev izvršilnega sodišča glede (zaznambe) izvršbe na poslovni delež prvega udeleženca pravilna ali ne. Sodišče prve stopnje s svojo presojo v obravnavani situaciji ni ravnalo v nasprotju s pravkar povedanim. Izpodbijana odločitev ne temelji na presoji vsebinske (ne)pravilnosti sklepa o izvršbi. Vanjo se namreč sodišče prve stopnje sploh ni spuščalo. Temelji na objektivnem dejstvu, do katerega je prišlo po izdaji sklepa o izvršbi, t.j. začetku stečajnega postopka nad prvim udeležencem. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je treba tovrstne okoliščine, ki imajo določene pravne posledice, upoštevati po uradni dolžnosti v postopkih, ki se nanašajo na (položaj) stečajnega dolžnika.

Po oceni sodišča druge stopnje vlagateljica pritožbe ni pridobila statusa udeleženke v postopku. Ni namreč izkazala, da je upnica subjekta vpisa in je zato procesno legitimirana za vložitev pravnega sredstva.

Če je postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona, kot v konkretnem primeru, lahko upnik v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Če pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, izbris ni dovoljen (četrti odstavek 435. člena ZFPPIPP).

Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan pravni interes zanjo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in 19. členom ZSReg). Ta se odraža v možnosti, da z eventualno ugoditvijo pritožbi pritožnik zase doseže ugodnejši pravni položaj.

Pritožnik nima prav, da mu pravnega interesa za pritožbo ni treba posebej utemeljevati. Prvi odstavek 36. člena ZSReg namreč pravice do pritožbe ne podeljuje vsakomur, kdor meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica, kot tudi ne katerakoli pravica. Posegi v pravice, ki temeljijo na pogodbenih zavezah, ki se ne vpisujejo v sodni register, niso predmet preizkusa v registrskem postopku. Registrsko sodišče presoja le, ali je z vpisom poseženo v tiste pravice in interese pritožnika, ki so vpisane v register (npr. pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež - 4. točka drugega odstavka 4.a člena ZSReg) in tiste, ki temeljijo na zakonu, in ki jih ta varuje (npr. pravica do znamke). Pravni interes za pritožbo je tako odvisen od vrste vpisa in položaja pritožnika (vsebine pravic in razmerij), v danem primeru le v razmerju do družbe, ne pa tudi v razmerju do (posrednega) družbenika subjekta vpisa.

Registrsko sodišče je ocenilo, da obstaja velika verjetnost, da udeleženec ne bo uspel s tožbo, s katero uveljavlja ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov predlagatelja, in zato znatno prevladuje interes za odločitev o vpisu v sodni register. Predlagatelju pa bi nastala škoda zaradi poznejšega vpisa. Vpis v sodni register je hiter postopek, zadrževanje vpisa sklepa skupščine ne govori v prid interesu za počasno odločitev, temveč ravno obratno, zato je bila dana podlaga, da se citirani sklep vpiše v sodni register.

V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Zatrjevana izpodbojnost sklepa zato ne more biti razlog za zavrnitev vpisa in zato tudi ne razlog za prekinitev postopka. Sklep o prekinitvi postopka je lahko izdan le, če je odločitev registrskega vpisa o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje (33. člen ZSReg), ki je med strankami sporno. Ker za tak položaj v konkretnem primeru ni šlo, registrsko sodišče s tem, ko ni odločalo o prekinitvi postopka, ni storilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve. Za izključitev družbenika iz družbe lahko družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve (prvi odstavek 501. člena ZGD-1). V navedenem prvem odstavku 501. člena ZGD-1 je hkrati določeno, da sme družbenik iz družbe izstopiti, kar je podrobneje urejeno v drugem odstavku 501. člena ZGD-1. Kot je bilo opisano, je bila na skupščini d

Iz sedmega odstavka 616. člena ZGD-1 izhaja, da z vpisom novoustanovljene družbe prenehajo obstajati družbe, ki so se spojile. Pri tem se glede pravnih učnikov smiselno uporablja tudi 591. člena ZGD-1. Pravne posledice pripojitve (spojitve) določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve (spojitve) v sodni register. Ena od teh je tudi prenehanje prevzete družbe oziroma v obravnavanem primeru prevzetih zavodov. Vpis spojitve ima konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu spojitve in posledično vpisu na novoustanovljenega (prevzemnega) zavoda ter hkratnem izbrisu spojenih (prevzetih) zavodov iz sodnega registra ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice spojitve nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu spojitve in sklepa o izbrisu prevzetih zavodov iz sodnega registra. ZGD-1 v primeru materialnega statusnega preoblikovanja v 598. členu namreč izrecno določa, da po vpisu pripojitve v register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1. Določba o konvalidaciji se smiselno uporablja tudi za spojitev zavodov. Z vpisom novega, prevzemnega

Registrsko sodišče je moralo v postopku s pritožbo pritožnikov najprej ugotavljati, ali ima nekdo, ki ni subjekt vpisa, pravni interes za vložitev pritožbe v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZSReg. To pa pomeni, da pritožnika ne moreta na noben drug način kot s pritožbo v tem registrskem postopku doseči zase ugodnega pravnega položaja. Z izpodbijanim vpisom bi morale torej biti prizadete njune pravice kot družbenikov v družbi subjekta vpisa.

Sodišče prve stopnje je glede na pravilne in dovolj raziskane pravno odločilne okoliščine v zadevi sprejelo odločitev, ki je materialno pravno pravilna ter v zadostni meri in pravilno razumeva stališča VSRS v odločbi III Ips 17/2021 z dne 24. 8. 2021. Pravilno razumeva stališče VSRS, da določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ureja samo učinke prenosa pravno poslovne pridobitve poslovnega deleža med družbo na eni strani in med pridobiteljem ter odsvojiteljem na drugi strani, ki so v razmerju do družbe le legitimacijski in omejeni (družba se na legitimacijski učinek vpisov sodni register ne more sklicevati v primeru, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do nje prišlo, družba pa je s tem seznanjena). Neomejeno sklicevanje na legitimacijski učinek vpisov v sodni register lahko vodi v zlorabe (kršitev načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ), ko bi prejšnji imetnik, kljub veljavnemu prenosu poslovnega deleža (tretji odstavek 481. člen ZGD-1) še vedno izvrševal pravice iz poslovnega deleža.

Iz vsebine registrskega vpisa je razvidno, da subjekt vpisa razpolaga s Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka, ki vsebuje tako zavezovalni pravni posel, ki je pravni naslov za prenos lastninske pravice na pridobitelja (subjekt vpisa), kot tudi razpolagalni pravni posel (sporazum o prenosu lastninske pravice), s katerim družba A. d.o.o., lastnica nepremičnine, ki je predmet stvarnega vložka, dovoljuje da se pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica na ime subjekta vpisa (primerjaj 40. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Glede na navedeno ne drži pritožbeni očitek, da subjekt vpisa sodišču ni predložil veljavnega pravnega posla, na podlagi katerega je mogoč prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi. S predložitvijo takšne listine je zadoščeno tudi sprejetemu skupščinskemu sklepu, da mora družba A. d.o.o. stvarni vložek prenesti na družbo pred vpisom v sodni register. In prav to je navedena družba s sklenjenim pravnim poslom tudi storila. Če pa subjekt vpisa (še) ni poskrbel za formalno izvedbo vpisa lastninske pravice v njegovo korist v zemljiški knjigi, to ni pomanjkljivost, ki bi onemogočala realizacijo sprememb v sodnem registru. V tem kontekstu se tako