11. člen ZSReg

Dejstvo, da zahteva za sklic skupščine ni bila napisana v slovenskem ampak v italijanskem jeziku (ki so ga sicer vsi družbeniki razumeli in v njem komunicirali med seboj), ne pomeni, da bi bila takšna zahteva pravno neupoštevna. Enako velja za okoliščino, da zahteva ni bila podpisana, saj je bilo v njej izrecno navedeno, da jo pošilja družbenik B. B., kar je očitno razumel tudi poslovodja, saj je prav njemu posredoval svoj odgovor. Zahteva za sklic skupščine po prvem odstavku 511. člena ZGD-1 ni vezana na obličnost, pisnost je potrebna le zaradi dokazovanja, da je bila sploh podana.

Drži sicer pritožbeno izvajanje, da gre v obravnavani zadevi za postopek vpisa zaznambe sklepa o izvršbi, ki se izvede po uradni dolžnosti in ki ga sproži izvršilno sodišče. Zanj skladno z v pritožbi citirano sodno prakso velja, da registrsko sodišče presojo utemeljenosti predloga za vpis iz 34. člena ZSReg izvede zgolj v omejenem obsegu in da ni pristojno presojati, ali je odločitev izvršilnega sodišča glede (zaznambe) izvršbe na poslovni delež prvega udeleženca pravilna ali ne. Sodišče prve stopnje s svojo presojo v obravnavani situaciji ni ravnalo v nasprotju s pravkar povedanim. Izpodbijana odločitev ne temelji na presoji vsebinske (ne)pravilnosti sklepa o izvršbi. Vanjo se namreč sodišče prve stopnje sploh ni spuščalo. Temelji na objektivnem dejstvu, do katerega je prišlo po izdaji sklepa o izvršbi, t.j. začetku stečajnega postopka nad prvim udeležencem. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je treba tovrstne okoliščine, ki imajo določene pravne posledice, upoštevati po uradni dolžnosti v postopkih, ki se nanašajo na (položaj) stečajnega dolžnika.

Na podlagi obvestila izvršilnega sodišča se izvršba na delež družbenika po uradni dolžnosti opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi (subjektu vpisa) in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež. Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register, pri tem pa mora biti sklep obrazložen le, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali, če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Če registrsko sodišče izda ugodilno odločbo v postopku, sklepa ni treba obrazložiti. Prijavo za vpis družbe (oziroma katerihkoli sprememb) vloži oseba, ki je po zakonu ali njenih aktih upravičena za zastopanje, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ravno zakonita zastopnica subjekta vpisa, ki je hkrati 100 odstotna družbenica, bi morala ravnati v skladu z navedenimi obveznostmi.

V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Zatrjevana izpodbojnost sklepa zato ne more biti razlog za zavrnitev vpisa in zato tudi ne razlog za prekinitev postopka. Sklep o prekinitvi postopka je lahko izdan le, če je odločitev registrskega vpisa o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje (33. člen ZSReg), ki je med strankami sporno. Ker za tak položaj v konkretnem primeru ni šlo, registrsko sodišče s tem, ko ni odločalo o prekinitvi postopka, ni storilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve. Za izključitev družbenika iz družbe lahko družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve (prvi odstavek 501. člena ZGD-1). V navedenem prvem odstavku 501. člena ZGD-1 je hkrati določeno, da sme družbenik iz družbe izstopiti, kar je podrobneje urejeno v drugem odstavku 501. člena ZGD-1. Kot je bilo opisano, je bila na skupščini d

Ko se v registrski postopek na prvi stopnji vključi udeleženec šele z vloženo pritožbo zoper sklep o vpisu določenega podatka v sodni register, ta postopek šele tedaj postane kontradiktoren. Pritožnica je namreč s pritožbo izpodbijala pravilnost in zakonitost sklepa 14. skupščine, s katerim je bil A. A. mandat zastopnika podeljen in v zvezi s tem pravilnost sklepa o datumu prenehanja pooblastila, sklicujoča se na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 358/2005 z dne 29. 11. 2013 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1072/2014 z dne 11. 9. 2014, s katero so bili sklepi 6. skupščine subjekta vpisa družbe B. d. o. o. razveljavljeni. Za sklep o dopolnitvi predloga za vpis je sodišče imelo podlago za poziv k predložitvi listin v prvem odstavku 30. člena ZSReg. Na spornost sklepov 14. skupščine subjekta vpisa zaradi neupravičenega sklicatelja skupščine je opozorila pritožnica v pritožbi zoper sklep sodniške pomočnice o vpisu A. A. kot zakonitega zastopnika za obdobje od 22. 10. 2020 do 22. 10. 2025. Šele tedaj se je pokazala potreba po preveritvi mandata A. A. pred sklicem 14. skupščine predlagatelja in s tem presoja, ali je bil sklep o im

Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je urejen v ZFPPIPP. Za postopek izbrisa se uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3 tega zakona drugače določeno (429. člen ZFPPIPP). V postopku izbrisa brez likvidacije izda registrsko sodišče najprej sklep o začetku postopka izbrisa, s katerim začne postopek izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog (sklep o začetku postopka izbrisa; 434. člen ZFPPIPP). Če so podani zakonski pogoji izda nato registrsko sodišče sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga; 439. člen ZFPPIPP). Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga nato registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (izbris pravne osebe iz sodnega registra; 440. člen ZFPPIPP).

Sklep o vpisu zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža učinkuje zoper imetnico poslovnega deleža, ki je tožena stranka v pravdni zadevi. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg in smiselne uporabe 165. člena v zvezi s 239. členom ZIZ se zaznamba sklepa o začasni odredbi vpiše v sodni register. Pri tem pa registrsko sodišče po 1. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg presoja le, ali utemeljenost zahtevka za vpis izhaja iz listin, ki so podlaga za vpis. Po sklepu o začasni odredbi se zavarovanje odreja z zaznambo v sodnem registru v korist upnika (tožeče stranke) po začasni odredbi.

Odločitev o eventualni vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje je bila odvisna od vprašanja, na katerega opozarja odgovor na pritožbo, torej, ali je registrsko sodišče pravilno obravnavalo (edino) pritožbo v spisu zoper sklep sodne pomočnice o vpisu predlaganih sprememb v sodni register, kot pritožbo J. V. kot udeleženca postopka. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v obravnavano pritožbo in iz njenih bistvenih sestavin ugotovilo, da jo je vložil subjekt vpisa, zato pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku, da je pritožbo zoper sklep z dne 19. 7. 2019 vložil J. V. kot udeleženec registrskega postopka. S tem pa se izkaže, da registrsko sodišče nima nobene podlage za obravnavo pritožbe kot pritožbe udeleženca registrskega postopka zoper sklep, ki ga je izdala sodniška pomočnica. Posledično pa to pomeni, da zadeve ni treba vrniti registrskemu sodniku prve stopnje v novo odločanje.

V konkretnem primeru to pomeni, da je z vpisom pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi slednja postala tudi družbenik v subjektu vpisa in s tem imetnik poslovnih deležev v tem subjektu. Vpis spremembe družbenika in imetnika poslovnega deleža pri subjektu vpisa, ki je bil izveden z izpodbijanim sklepom, je zato zgolj posledica predhodno izvedene in v sodni register vpisane pripojitve. v skladu z odločbo 598. člena ZGD-1 pa po vpisu pripojitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1.

Registrsko sodišče je pred iztekom dvomesečnega ugovornega roka izbrisni postopek ustavilo. Kot izhaja iz podatkov sodnega registra, je bil ta sklep javno objavljen. Za upnika v tem postopku je bil izid postopka ugoden. Zato nista imela nobenega razloga, da bi se zoper ustavitev izbrisnega postopka pritožila. Če bi vložila ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa, ki je bil s sklepom z dne 12. 4. 2007 ustavljen, bi ga registrsko sodišče zavrglo, ker zanj ne bi imela pravnega interesa. V pravnem prometu sta vestno ravnala in se zanesla na podatke, vpisane v sodni register. Zato ju niso mogle prizadeti nobene škodljive pravne posledice. Ko pa je sodišče izdalo nadomestni sklep s katerim je sklep o ustavitvi postopka 10. 7. 2017 razveljavilo in izdalo sklep o obstoju izbrisnega razloga, sta se upnika šele tedaj imela možnost pritožiti zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga in hkrati vložiti ugovora. Rok za vložitev ugovora v postopku izbrisa subjekta vpisa je z izdajo sklepa o ustavitvi postopka z dne 12. 4. 2017 kot nadaljno fazo odločanja v postopku prenehal teči. Registrsko sodišče bi sicer postopalo pravilno, če bi počakalo na iztek dvomesečnega roka, torej do 10. 5. 201

Zakonske dikcije iz petega odstavka 34. člena ZLD-1, da za vršilca dolžnosti direktorja veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja, ni mogoče razumevati tako, da so s tem mišljeni le pogoji iz 33. člena ZLD-1, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje. ZLD-1 v 33. členu določa le formalne pogoje za opravljanje funkcije direktorja zavoda, ki so le predpogoj za njegovo imenovanje. Ker vršilca dolžnosti po petem odstavku 34. člena ZLD-1 imenuje svet zavoda, edina zakonska določba, ki se nanaša na postopek imenovanja, pa je določba prvega odstavka 34. člena ZLD-1, ki je jasna in je ni mogoče razlagati ni nič drugače kot glasi, to je tako, da vršilca dolžnosti imenuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja.

Sodnik posameznik istega sodišča je imel pristojnost za odločanje o pritožbi zoper sklep sodne referentke. Sicer pa tudi iz dikcije 1. točke 39. člena ZSReg, po kateri sodišče druge stopnje lahko zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, „če tega ni storilo registrsko sodišče“, logično izhaja, da tudi v primeru pritožbe zoper sklep sodnika registrskega sodišča pritožbo lahko kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno zavrže že samo registrsko sodišče.

Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo morali. Fantazijska sestavina vpisane firme „A.“ samo po sebi ne vsebuje besede, ki bi nasprotovala morali. Kot tako bi jo bilo mogoče obravnavati, če bi vsebovala besede, ki neopredeljenemu v krogu oseb vzbudi negativno vrednostno sodbo oziroma, ki sama zase pomeni negativno vrednostno razmerje do občečloveških vrednot v družbi. Zato pri presoji, ali besede, vsebovane v firmi, nasprotujejo morali, ni relevantno, ali se nekdo v fantazijski sestavini firme prepozna kot oseba, po kateri je bila ta fantazijska sestavina (kot skovanka dela imena in priimka) izbrana, niti notranji vzgibi ustanovitelja družbe pri izbiri fantazijske sestavine firme.

Ko registrsko sodišče odloča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register vpisanih podatkov, mora skladno s 1. odstavkom 34. člena ZSReg ugotoviti tudi, ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjenje druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Prav s pritožbo zoper vpis pa pritožniki opozarjajo na to, da odločitve za predlagani vpis sprememb v sodni register (posledično pa tudi listine, ki so bile priložene predlogu) niso bile sprejete in izdane v predpisanem postopku glede na določbe Statuta Zavoda A. in v njem določenih pristojnosti organov zavoda. Pred vložitvijo obravnavanega predloga za vpis sprememb je bil v sodnem registru vpisan kot zastopnik zavoda N. N., ki je v tem svojstvu zadolžen za zakonitost dela zavoda, zato mu je v tem svojstvu treba priznati pravni interes za pritožbo, v kateri opozarja prav na kršitev predpisanega postopka sprejema sprememb, predlaganih za vpis v sodni register. V zvezi s tem vprašanjem pa se logično izpostavlja tudi vprašanje p

Predlagateljica ni že na podlagi dogovora med zakoncema uresničila pravice in obveznosti iz poslovnega deleža. Ob stiku dveh pravnih področij, to je obveznega urejanja medsebojnih razmerij zakoncev po ZZZDR in družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, je za pravilno materialno pravno presojo treba uporabiti tudi materialno pravne določbe ZGD-1. Za pravno veljavno pridobitev poslovnega deleža v družbi torej ne zadošča le presoja pravnih razmerij med zakoncema, ampak je treba opraviti tudi materialnopravno presojo pravilnosti prenosa poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1. Primer pridobitve poslovnega deleža z razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev v ZGD-1, ni urejen. Položaj zakoncev ob delitvi skupnega premoženja je lahko primerljiv s položajem dediča pri dedovanju poslovnega deleža. Zato je sodna poravnava, sklenjena pred sodnikom, zadostna podlaga za spremembo družbenika v družbi in ni potrebna posebna pogodba (v obliki notarskega zapisa) o prenosu poslovnega deleža v subjektu vpisa.

Smrt enega od družbenikov, ki je bil tudi direktor družbe z omejeno odgovornostjo, in okoliščina, da je družba po podatkih bilance stanje dokapitalizirana, ni ovira za njen izbris iz sodnega registra, ob dejstvu, da družba do uveljavitve ZFPPod ni bila usklajena z določbami 1. in 2. odst. 580. člena ZGD. V postopku izbrisa iz sodnega registra se ne uporablja določba 2. odst. 11. člena ZSReg, zato o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra na prvi stopnji ne odloča sodni referent, ampak sodnik.

Gospodarska družba, ki ni vložila ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, nima pravice vložiti pritožbe proti sklepu o izbrisu. O pritožbi proti sklepu o izbrisu takoj odloča sodišče druge stopnje, ne pa najprej sodišče prve stopnje. Postopek odločanja o izbrisu iz sodnega registra po ZFPPod (kot kasnejšem in predvsem posebnem predpisu) je namreč zasnovan tako, da sodišče prve stopnje odloča o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa, sodišče druge stopnje pa o pritožbi proti sklepu o izbrisu.

Udeleženec (ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes) ima pravni interes za pritožbo, vendar samo zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče odločilo o zahtevku za vpis v sodni register; tj. le zoper sklep, s katerim je registrsko sodišče predlog zavrnilo.

Če v predlogu za vpis ostalih podatkov v sodni register odloči na prvi stopnji sodnik posameznik, odloči o zadevi, o kateri sicer odloča na prvi stopnji sodni referent. Zato pa tudi o pritožbi zoper to odločitev odloča sodnik posameznik istega sodišča in ne sodišče druge stopnje.