VSC Sklep I Ip 319/2022

I. Pritožbe se zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžniki nosijo sami svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnikov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi,¹ ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani VL 89439/2020 dne 19. 4. 2021 (I. točka izreka) in odločilo, da morajo dolžniki v roku 8 dni povrniti upniku njegove stroške postopka v znesku 671,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pravočasne pritožbe dolžniki po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlagajo, da pritožbeno sodišče njihovim pritožbam ugodi in sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Uveljavljajo kršitev določb postopka po 10., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega zaslišanja dolžnikov in priče (zunajzakonske partnerke drugega dolžnika) ter zavrnitve teh dokazov ni ustrezno obrazložilo. Izvedba teh dokazov bi ovrgla vsebino – dejstva iz vročilnic oziroma potrdil o vročitvi. Dolžniki obvestil o pošiljki in sklepov o izvršbi niso prejeli. Ni relevantno, da so dolžniki v drugih primerih prejemali pošiljko na naslov, kjer sta bila opravljena poskus vročitve in vročitev, saj so imeli pooblaščenca, kateremu so se vročala pisanja. Neobrazloženo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžniki niso uspeli vzbuditi dvoma, da niso prejeli obvestil o prispelih pošiljkah in sklepov o izvršbi. Splošno znano je, da je imela pošta v času korone veliko zmedo, poštni delavci so se menjali. Sodišče prve stopnje je zaradi dopisa Pošte Slovenije preuranjeno štelo, da dolžniki niso uspeli dokazati, da niso prejeli niti obvestil o pošiljki niti sklepov o izvršbi in bi moralo izvesti predlagane dokaze. Glede drugega dolžnika so pritožniki navedli, da v času poskusa vročanja in v času vročanja sodne pošiljke ni prebival na naslovu, kjer sta bila opravljena poskus vročitve in vročitev, ampak na naslovu prijavljenega začasnega prebivališča, zato niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo fikcije vročitve. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 4252/2015 in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 95/2016. Ni pravno pomembno, da je drugi dolžnik s Pošto Slovenijo dogovor o preusmeritvi pisanj sklenil šele 23. 2. 2022. Nepravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka, saj se v postopku izvršbe glede stroškov upošteva določilo 38. člena ZIZ, v skladu s katerim se nasprotni stranki povrnejo le potrebni stroški in je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 154. člen ZZ in stroške odmerilo glede na uspeh v postopku. Ker je upnik odvetnik, torej prava uka stranka, njegovi stroški zastopanja niso bili potrebni in utemeljeni. Odločitev sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse. Priglašajo stroške pritožbenega postopka.

3Upnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in daje pojasnila nanje ter pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbe dolžnikov kot neutemeljene zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša.

4Pritožbe niso utemeljene.

5Predmet presoje v tem pritožbenem postopku je zavrnitev predlogov dolžnikov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Dolžniki so v predlogih zatrjevali, da jim niti obvestila o prispelih pošiljkah niti sklepi o izvršbi, ki naj bi jim bili vročeni s fikcijo vročitve, dejansko niso bili vročeni. Iz obvestil sodišču o opravljenih vročitvah po njihovem izhaja, da je bil poskus opravljen v drugem kraju (Rečica) in ne v kraju, kjer prvi, tretji in četrti dolžnik prebivajo in imajo hišni predalčnik (A. 1, ...). Drugi dolžnik pa že od leta 2017 dejansko prebiva na naslovu začasnega prebivališča (B. 2, ...). Z dejstvom obstoja sklepa o izvršbi z dne 2. 11. 2020 so se tako dolžniki seznanili šele 30. 4. 2021 z vročitvijo sklepa o predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine četrte dolžnice.

6Po prvem odstavku 42. člena ZIZ da potrdilo o izvršljivosti sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji. Po drugem odstavku 42. člena ZIZ neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Po tretjem odstavku 42. člena ZIZ lahko stranka razveljavitev potrdila predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila z izdano sodno odločbo. Določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je treba smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti, kot je dolžnikom pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.²

7Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da zaradi napake pri vročanju, zaradi katere vročitev ni pravilno opravljena, ne more začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, niti paricijski rok. Zato v takšnem primeru sklep o izvršbi ne bi mogel postati niti pravnomočen niti izvršljiv (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Če bi sodišče zmotno štelo vročitev za opravljeno in na odločbi potrdilo pravnomočnost, bi bilo treba za take napake uporabiti določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ. Vendar pa je sodišče prve stopnje v nadaljevanju po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da v obravnavani zadevi ne gre za takšen primer, saj je ugotovilo, da je bila vročitev sklepov o izvršbi dolžnikom pravilno vročena s fikcijo vročitve.

8Iz povratnic, ki so priložene k sklepom o izvršbi z dne 2. 11. 2020, namreč izhaja, da je bila vročitev vsem štirim dolžnikom opravljena s fikcijo vročitve na naslovu B. 2, ...³ Vročevalec je torej dolžnikom po neuspelem poskusu vročitve sodnih pošiljk v hišnem predalčniku pustil obvestila, kje se pošiljke nahajajo, z navedbo roka 15 dni, v katerem jo morajo prevzeti. Po izteku tega roka (23. 11. 2020) pa je pošiljke dolžnikom pustil v hišnem predalčniku (četrti odstavek 142. člena ZPP).

9Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (149. člen ZPP). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj z zanikanjem prejema pošiljke, kot to počnejo dolžniki, zakonske domneve o vročitvi iz prvega odstavka 224. člena ZPP ni mogoče izpodbiti.⁴ Dolžniki so v zvezi s tem sicer predlagali tudi njihovo zaslišanje in zaslišanje zunajzakonske partnerke drugega dolžnika, vendar pa prva in četrta dolžnica ter tretji dolžnik pri tem niso niti zatrjevali niti dokazali, da na naslovu njihovega stalnega prebivališča, kjer je bila opravljena vročitev, dejansko niso prebivali, ampak so zgolj zanikali prejem pošiljke. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi morali navesti prepričljive in konkretne okoliščine o razlogih za nesprejem obvestila, kot npr. da so bili v času vročanja začasno odsotni v tujini in podobno, še posebej ob ugotovljenem dejstvu, da so na tem naslovu prejeli sklep o nadaljevanju izvršbe na nepremičnine vsi osebno (in ne po njihovi kasneje postavljeni pooblaščenki), ter samo s predlaganimi zaslišanji zakonske domneve o resničnosti dejstev iz vročilnice, upoštevaje njihove pomanjkljive trditve in zgolj pavšalne pritožbene navedbe o zmedi na pošti v času korone, ne morejo ovreči.

10Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi zaključku sodišča prve stopnje o pravilni vročitvi drugemu dolžniku, ki je imel v času vročitve prijavljeno začasno prebivališče na drugem naslovu. Drugi dolžnik je ob zanikanju prejema obvestila o prispeli pošiljki in sklepa o izvršbi sicer navedel, da je v času vročitve, imel prijavljeno začasno prebivališče na drugem naslovu, kjer vse od leta 2017 živi s svojo zunajzakonsko partnerko, ter predlagal njeno zaslišanje ter zaslišanje sebe in ostalih dolžnikov, vendar pa se pritožbeno sodišče strinja z dejanskim zaključkom sodišča prve stopnje, da je drugi dolžnik na naslovu stalnega prebivališča, čeprav je imel drugje prijavljeno začasno prebivališče, prejemal pošto. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je dolžnik sam v svojih vlogah navajal naslov stalnega prebivališča, kjer je bila opravljena vročitev, in ne naslov prijavljenega začasnega prebivališča, prav tako je na naslovu stalnega prebivališča osebno (in ne po pooblaščencu!) prejel sklep o nadaljevanju izvršbe na nepremičnine (13. 5. 2021). Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da je na naslovu stalnega prebivališča prejemal pošto tudi v drugih postopkih in da je zoper njega v teku tudi postopek zaradi plačila uporabnine zaradi uporabljanja hiše na naslovu opravljene vročitve (takšnih ugotovitev sodišča prve stopnje dolžnik pritožbeno niti ne izpodbija), s pošto pa je drugi dolžnik sklenil dogovor za naslavljanje pošte na naslov začasnega prebivališča šele 23. 2 2022. Iz spisa je razvidno tudi, da je dolžnik, zaslišan v kazenskem postopku 15. 9. 2017, kot naslov, kjer stanuje, navedel naslov stalnega prebivališča (in ne začasnega), prav tako tudi v svojem zagovoru z dne 23. 11. 2018, čeprav je po lastnih navedbah že od leta 2017 dejansko prebival na naslovu začasnega prebivališča. Glede na navedene okoliščine konkretnega primera je bila vročitev drugemu dolžniku pravilno opravljena na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Ni odločilno, kje je imel drugi dolžnik prijavljeno začasno prebivališče, ampak je bistveno, da je pošto tudi po prepričanju pritožbenega sodišča še vedno prejemal na naslovu stalnega prebivališča, dolžnik pa tudi ni podal nasprotnih trditev, da je vso ostalo pošto prejemal na naslovu začasnega prebivališča ali trditev, s katerimi bi pojasnil, zakaj je kljub prijavljenemu začasnemu prebivališču pošto (npr. sklep o nadaljevanju izvršbe) še vedno osebno prejemal na naslovu stalnega prebivališča. Zato tudi ne gre za odstop od sodne prakse in je njegovo sklicevanje na sklep Vrhovnega sodišča RS III Ip 4252/2015 v zvezi s tem neutemeljeno.

11Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti predlagane dokaze o zaslišanju dolžnikov in zunajzakonske partnerke drugega dolžnika ter da zavrnitve teh dokazov ni ustrezno obrazložilo. Sodišče prve stopnje je v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno zavrnilo dokazne predloge dolžnikov kot nepotrebne, saj se je glede zatrjevanih dejstev prepričalo na podlagi listinskih dokazov in (kot je bilo že bilo pojasnjeno zgoraj) obrazložilo, zakaj šteje, da so se dolžniki zagotovo seznanili s sodnimi pisanji. Sodišču prve stopnje pa ni bilo treba izvesti tistih predlaganih dokazov, v zvezi s katerimi dolžniki niso podali (dovolj konkretnih) trditev, ki bi se z njihovo izvedbo potrjevale. Pravica dolžnikov do izjave (5. člen ZPP) z njihovo zavrnitvijo zato ni bila kršena in ni podana smiselno uveljavljana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi ne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (neobrazloženost). Glede na navedeno je neutemeljeno tudi pritožbeno (sicer nekonkretizirano) sklicevanje na kršitev določb pravil pravdnega postopka po po 10.,⁵ in 15. točki⁶ drugega odstavka 339. člena ZPP.

12Ker je bila torej vročitev sklepa o izvršbi z dne 2. 11. 2020 dolžnikom pravilno opravljena s fikcijo vročitve na naslovu njihovega stalnega prebivališča, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njihove predloge za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti (42. člen ZIZ).

13Izpodbijan sklep sodišča prve stopnje je pravilen tudi v delu glede odločitve o stroških postopka. Ker dolžniki s predlogi niso uspeli, upnik pa je podal obsežne navedbe glede navedb v predlogih dolžnikov, je sodišče prve stopnje te upnikove stroške pravilno štelo kot potrebne v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ. Ker pa dolžniki s predlogi niso uspeli, je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da sami nosijo svoje stroške predlogov, saj ni mogoče šteti, da jim je glede na neuspeh s predlogi, te stroške neutemeljeno povzročil upnik (šesti odstavek 38. člena ZIZ v zvezi s 154. členom ZPP). Določbe 38. člena ZIZ namreč ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.⁷ Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe dolžnikov o nepotrebnosti upnikovih stroškov za zastopanje, ker je sam odvetnik. Odvetnik ima pravico, da za zastopanje pooblasti drugega odvetnika, ki mu v tem primeru pripada nagrada za njegovo delo.⁸

14V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

15Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker dolžniki s pritožbo niso bili uspešni, sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj ne gre za stroške, ki bi jim jih upnik neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ Gre za sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 2. 11. 2020.
² Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 101/2006.
³ Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije in ugotovilo, da je bila vročitev dolžnikom dejansko opravljena na naslovu B. 2, ..., in ne v Rečici, navedba kraja izpolnjevanja vročilnice za samo vročitev ni bistvena.
⁴ Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1052/2022, I Cp 350/2022, II Cpg 765/2018 in ostale.
⁵ neizvedba glavne obravnave
⁶ protispisnost
⁷ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 454/2007 z dne 18. 3. 2010.
⁸ Primerjaj Nina Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2006, komentar k 152. členu, str. 26.