VSL Sklep Cst 391/2022

I. Pritožbi upnice Republika Slovenija zoper sklep o popravi z dne 23. 12. 2022 se ugodi in se ta sklep razveljavi.

II. Pritožba upnika Republika Slovenija zoper I. točko izreka sklepa o preizkusu terjatev z dne 14. 10. 2022 se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

III. Pritožba upnice Republika Slovenija zoper II. točko izreka sklepa o preizkusu terjatev z dne 14. 10. 2022 se zavrne, pritožbi upnika A. d. o. o., pa se ugodi in se II. točka sklepa o preizkusu terjatev spremeni tako, da se ta glasi:

O prerekani terjatvi in o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve se odloči tako, kot je navedeno v (popravljenem) osemnajstem dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 14. 11. 2022, ki je bil objavljen 27. 12. 2022 (PD 4487).

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 14. 10. 2022 (I.) zavrnilo ugovor upnice Republika Slovenija, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS z dne 2. 8. 2022 proti dopolnjenemu 18. osnovnem seznamu preizkušenih terjatev in (II.) o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, odločilo tako, kot je navedeno v 18. dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 23. 8. 2022 (PD 4436), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2Zoper navedeni sklep sta se Republika Slovenija (terjatev se nanaša na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, v nadaljevanju: RS) in A. d. o. o., pravočasno pritožila.

3Upnica RS navaja, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vse ugovorne navedbe in jih je pavšalno zavrnilo, sama pa prej ni mogla ugovarjati, saj 18. dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev ugovorov A. d. o. o., in B. d. o. o., ni vseboval. Sodišče se ni opredelilo do pravnega interesa vlagateljev ugovora, kar je bistveno, upnika sta bila tudi že poplačana. Navaja, kaj mora vsebovati ugovor o prerekanju terjatev, nepopolne ugovore pa je treba zavreči, pri čemer ne navede, česa naj ugovora ne bi vsebovala. Prav tako upnika nista imela ločitvene pravice na vseh nepremičninah, na katerih pritožnica zatrjuje izločitveno pravico. Zato sta ugovora nepopolna in bi ju sodišče moralo zavreči. Glede na pravnomočen sklep o razdelitvi sta bila upnika poplačana, tudi če še imata kakšne terjatve, ne bosta mogla biti poplačana pred pritožnico, zato nimata pravnega interesa za vložitev ugovora. Pritožnici pa pripada znesek celotne kupnine za nepremičnine, na katerih zatrjuje izločitveno pravico, ne glede na kakršnakoli poplačila drugih upnikov. Ker kupnina ne sodi v stečajno maso, tudi ni mogoča delitev kupnine. Tudi zato vlagatelja ugovora zanj nimata pravnega interesa.

4Upnik A. d. o. o., navaja, da je izrek sklepa pomanjkljiv in sam s sabo v nasprotju, saj je v končnem seznamu preizkušenih terjatev napačno zapisana zap. št. prijave terjatve in zap. št. v prvem in drugem stolpcu tretje vrstice tega seznama, v osmem stolpcu tretje vrstice pa je izostal podatek o prerekanju terjatve.

5Na pritožbo RS sta odgovorila upnika B. d. o. o., in A. d. o. o.

6B. d. o. o., navaja, da bi sodišče moralo ugovor RS zavreči, ker zanj ni procesno legitimirana. RS se je tudi ukvarjala le z utemeljenostjo ugovorov o prerekanju, sodišče prve stopnje pa je pravilno odgovorilo, da se stečajno sodišče s tem ne sme ukvarjati in se bo o tem odločalo v pravdnem postopku. Prav tako je odgovorilo na vse ugovorne navedbe, v pritožbi pa RS navaja nove argumente, ki jih v ugovoru ni bilo. Ugovora o prerekanju terjatve sta imela vse potrebne sestavine iz 63. člena ZFPPIPP. Tak ugovor sme vložiti vsak upnik, še posebej, če bi se upoštevalo sicer napačno stališče pritožnice o prednosti RS pred ločitvenimi upniki pri poplačilu. RS bi bila upravičena do poplačila preostalega zneska, ki bi se sicer prenesel v splošno stečajno maso, o čemer je v tej zadevi višje sodišče že zavzelo pravilno stališče v sklepu Cst 25/2022 z dne 8. 3. 2022. Upnika pa v času vložitve ugovora še nista bila poplačana. Sodišče presoja le pravočasnost ugovora in njegovo popolnost, ne pa utemeljenosti ugovora o prerekanju terjatev. Upnika imata pravni interes tudi zato, ker je RS podala pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep o delitvi.

7A. d. o. o., odgovarja, da izpodbijani sklep vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožnica pa niti ne pojasni, na katere ugovorne navedbe naj sodišče prve stopnje ne bi odgovorilo. O pravnem interesu vlagateljev ugovora pa v ugovoru ni bilo niti besede. Ugovora sta vsebovala vse potrebne sestavine, pritožba pa je v tem delu neutemeljena in pavšalna, saj ne pojasni, katerih sestavin naj ne bi vsebovala. Terjatev vlagateljev ugovora tudi ni bila v celoti plačana, kar izhaja že iz končnega načrta CVIII. razdelitve z dne 17. 5. 2022. Upnika sta bila delno poplačana kot ločitvena upnika, prav tako pa bosta participirala na splošni stečajni masi, v katero je bil prenesen presežek kupnine.

8Upraviteljica je na pritožbo RS odgovorila, da je CVIII. razdelitev pripravila na podlagi navodil višjega sodišča iz sklepa Cst 25/2022 z dne 8. 3. 2022, na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 20. 7. 2022 v zvezi s sklepom višjega sodišča Cst 240/2022 z dne 11. 8. 2022 pa je tudi že izvedla razdelitev. Vlagatelja ugovora pa tudi še nista bila v celoti poplačana, zato sta še vedno upnika.

9Na pritožbo upnika A. d. o. o., je upraviteljica odgovorila, da je utemeljena, saj je pri prenosu tabele v pdf format prišlo do zožanja stolpcev in vrstic, torej do očitne pisne pomote, ki jo je odpravila s popravo končnega seznama preizkušenih terjatev.

10Ker je upraviteljica vložila popravljeni 18. dodatni končni seznam preizkušenih terjatev (PD 4487), je sodišče prve stopnje 23. 12. 2022 izdalo sklep o popravi (PD 4500), s katerim se v sklepu o preizkusu terjatev v II. točki izreka popravi zapis datuma teka zamudnih obresti tako, da se sedaj II. točka izreka glasi tako, da se ta sedaj sklicuje na popravljeni seznam z dne 14. 11. 2022 (PD 4487).

11Zoper popravni sklep se je pritožila upnica RS, ki navaja, da nikjer v II. točki izreka sklepa ni bil določen tek zamudnih obresti, prav tako česa takega ni v 18. dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev, obrazložitev sklepa pa govori o popolnoma drugih ugotovljenih napakah, deli v seznamu z dne 14. 11. 2022 pa tudi ne bi smeli biti spremenjeni in ta ni identičen seznamu z dne 23. 8. 2022. Zato popravnega sklepa ni mogoče preizkusiti, ta seznam pa tudi ni bil objavljen skupaj s sklepom o popravi dne 23. 12. 2022, temveč šele 27. 12. 2022. Želena poprava je prinesla nove napake.

12Upraviteljica je v odgovoru na to pritožbo navedla, da bi ta lahko bila utemeljena glede navajanja zamudnih obresti in gre za očitno pomoto pri sestavljanju besedila sklepa. Pri seznamu z dne 23. 8. 2022 pa je prišlo le do napake pri pretvarjanju dokumenta v pdf format. Ne vidi pa potrebe, da bi popravljala tudi seznam z dne 14. 11. 2022.

13Pritožba Republike Slovenije zoper sklep o popravi z dne 23. 12. 2022 je utemeljena, ni pa utemeljena njena pritožba zoper sklep o preizkusu terjatev z dne 14. 10. 2022. Pritožba A. d. o. o., zoper II. točko izreka sklepa z dne 14. 10. 2022 je utemeljena, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Napako je skušalo odpraviti s sklepom o popravi z dne 23. 12. 2022, kar pa mu ni uspelo.

14V zvezi s sklepom o popravi z dne 23. 12. 2022 (popravni sklep) višje sodišče ugotavlja, da je dejansko prišlo do nasprotja med izrekom tega sklepa in njegovo obrazložitvijo, saj se v izreku (med drugim) navaja, da se popravi zapis datuma teka zamudnih obresti, v obrazložitvi pa je navedeno, da je na podlagi pritožbe A. d. o. o., in izjave upraviteljice sodišče ugotovilo, da je prišlo do napake pri pretvarjanju končnega seznama preizkušenih terjatev iz oblike excel v obliko pdf. Višje sodišče ugotavlja, da je obrazložitev sklepa pravilna in je bila utemeljena izdaja popravnega sklepa (primerjaj prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, ki se uporabljata na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP). Ker pa naj bi se sklep popravljal zaradi napačnega zapisa datuma teka zamudnih obresti (kot je navedeno v izreku sklepa), je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je višje sodišče moralo ta sklep razveljaviti in samo odločiti o pritožbi upnika A. d. o. o. (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15Upnica RS je trdila, da je pomembna napaka tudi ta, da popravljeni končni seznam preizkušenih terjatev z dne 14. 11. 2022 ni bil objavljen že na dan objave sklepa o popravi z dne 23. 12. 2022, temveč šele 27. 12. 2022. Taka zakasnitev pri objavi končnega seznama preizkušenih terjatev na siceršnjo pravilnost sklepa o preizkusu ne more vplivati. To bi bilo lahko pravno relevantno le glede ugotavljanja začetka teka pritožbenega roka, kar pa v obravnavani zadevi ni problematično.

16V skladu s prvim odstavkom 66. člena ZFPPIPP lahko proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev vloži ugovor: 1. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku 62. člena tega zakona, in 2. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve: če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali če so podatki o tem ugovoru nepravilni.

17Ne glede na navedeno pa po stališču višjega sodišča ob pravilni uporabi zakonskih določil sme ugovarjati tudi drug upnik, če uveljavlja, da ta seznam ne vsebuje pravilne navedbe o tem, da je bil sploh vložen ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali kdo je tak ugovor vložil. Nasprotno stališče bi pripeljalo do ustavno nevzdržnega položaja (predvsem) prijavitelja terjatve, ko bi se upoštevalo, da je ugovarjal nekdo, ki ugovora sploh ne bi vložil, ali bi bila navedena napačna oseba kot vlagatelj ugovora, kar bi lahko, če bi se lahko uveljavljalo šele s pritožbo proti sklepu o preizkusu terjatev, pripeljalo tudi do nepotrebnega zastoja v postopku. Vsekakor pa je sodišče prve stopnje o ugovoru vsebinsko odločilo, zato je tudi višje sodišče vsebinsko odločilo o pritožbi.

18Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da iz razlogov, ki jih upnica RS navaja, ugovora ni mogoče vložiti. Pravilno je stališče, da ugovora ni mogoče vložiti zato, ker naj ne bi bil utemeljen. Pri tem se upnica tudi ne more sklicevati na svoj ugovor proti razdelitvi posebne stečajne mase in na pritožbo v zvezi s sklepom o razdelitvi, saj je bilo o teh pravnih sredstvih že odločeno s sklepom o razdelitvi v povezavi s sklepom višjega sodišča Cst 240/2022 z dne 11. 8. 2022. V sklepu o preizkusu terjatve z dne 14. 10. 2022 je sodišče prve stopnje pravilno odločilo le o ugovoru proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, o tem, da je terjatev prerekana, in o tem, koga se napoti na pravdo. Utemeljenost nadomestne terjatve upnice RS se bo lahko presojala le v pravdnem postopku, če bo le-ta tožbo pravočasno vložila (ali pa predlagala nadaljevanje postopka, če ta že teče proti vsem, ki so terjatev prerekali).

19Katerih podatkov naj ugovora A. d. o. o., in B. d. o. o., ne bi vsebovala, pritožnica ne pojasni. Višje sodišče ugotavlja, da ugovora (PD 4409 in PD 4410) vsebujeta vse, kar zahteva 63. člen ZFPPIPP. Pri tem sta upnika tudi podrobno obrazložila, zakaj nadomestno terjatev prerekata in zakaj naj ne bi obstajala izločitvena pravica, ki je podlaga za nadomestno terjatev po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP. Del ugovora upnika B., d. o. o., je namreč tudi ugovor z dne 22. 3. 2022, vložen zoper prvič predloženi osemnajsti in devetnajsti dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, ki se ju zaradi nadomestnega sklepa z dne 10. 6. 2022 ne upošteva več, temveč je upraviteljica 12. 6. 2022 vložila nov osemnajsti dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev (PD 4400), ki je predstavljal osnovo preizkusa terjatve, ki se obravnava v sedaj izpodbijanem sklepu z dne 14. 10. 2022. Upnik B., d. o. o., je namreč ugovoru o prerekanju terjatve (PD 4409) priložil tudi prvi ugovor (z dne 22. 3. 2022) in se nanj izrecno skliceval kot na del svojih navedb, v njem pa je, tako kot tudi v ugovoru upnika A. d. o. o., jasno in podrobno navedeno, zakaj upnika menita, da upnica RS ni imela izločitvene pravice. S tem je upnici RS tudi zagotovljeno, da bo lahko sestavila tožbo z vsemi potrebnimi dejstvi in dokazi, da bo imela možnost dokazati obstoj svoje lastninske in s tem izločitvene pravice, ki je podlaga za zahtevek po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP.

20Upnica RS niti ne navede, kaj naj bi v ugovorih o prerekanju terjatev sploh manjkalo, zato višje sodišče podrobnejšega odgovora, kot to, da ta vsebujeta vse potrebne sestavine, določene v ZFPPIPP, niti ne more podati.

21Vlagateljema ugovora pa tudi ni mogoče odrekati pravnega interesa oziroma pravne koristi za vložitev ugovora. Njuni (prijavljeni in priznani) terjatvi namreč nista bili v celoti plačani, zato imata še vedno položaj upnika in s tem procesno sposobnost v tem postopku (58. člen ZFPPIPP). S preostankom svojih terjatev bosta namreč sodelovala v razdelitvi splošne stečajne mase, na kar pa bo vplivalo tudi to, ali bo iz nje najprej poplačana upnica RS s svojo nadomestno terjatvijo. Za ugovor o prerekanju terjatve ima pravni interes vsak upnik, ki participira pri razdelitvi splošne stečajne mase, ki se zmanjša zaradi poplačila nadomestne terjatve iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.

22Višje sodišče je v tem postopku že večkrat pojasnilo, katera terjatev ima prednost pri poplačilu (sklepi Cst 475/2021 z dne 21. 12. 2021, Cst 25/2022 z dne 8. 3. 2022 in Cst 240/2022 z dne 11. 8. 2022), ko je odločalo o vstopu kupca v pravni položaj dolžnika pri prodaji poslovne celote in o razdelitvi posebne stečajne mase (nastale s prodajo kamnoloma). V postopku preizkusa (nadomestne denarne) terjatve pa se o čem takem ne odloča, temveč se odloči le o tem, ali je taka terjatev prerekana (ne pa tudi o utemeljenosti prerekanja) in koga se napoti na pravdo za ugotovitev obstoja te terjatve, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Zato tudi višje sodišče ne bo odgovarjalo na pritožbene navedbe o utemeljenosti prerekanja terjatve, ker to ni stvar preizkusa terjatev.

23Trditev upnikov A. d. o. o., in B. d. o. o., da v ugovoru upnice RS (PD 4424) ni bilo navedb o prenehanju procesne legitimacije vlagateljev ugovora (ker naj bi bila poplačana) oziroma o njunem pravnem interesu ni bilo govora, je pravilna. Zato RS neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da naj ne bi odgovorilo na te ugovorne navedbe, saj je ugovor vseboval le navedbe, da ugovora nista utemeljena in je bila upnica nepravilno napotena na pravdo, na kar pa je sodišče prve stopnje odgovorilo.

24Glede pritožbe A. d. o. o., višje sodišče, tako kot je pred tem ugotovilo že sodišče prve stopnje, ugotavlja, da je ta utemeljena, saj je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 23. 8. 2022 pomanjkljiv v prvem, drugem in osmem stolpcu, do česar je po izjavi upraviteljice prišlo zaradi pomote pri pretvarjanju tabele tega seznama v pdf obliko, kar je upraviteljica popravila s seznamom z dne 14. 11. 2022. Do take pomote, ki je bila spregledana, vedno lahko pride. Ne gre pa za kakšno nedopustno spremembo, kot to navaja upnica RS v pritožbi zoper sklep o popravi. V osnovnem seznamu preizkušenih terjatev so bile namreč vse navedbe pravilne, že iz končnega seznama z dne 23. 8. 2022 pa je bilo jasno razvidno, da sta dva upnika terjatev prerekala (in katera upnika).

25Pri tem pa višje sodišče opozarja, da je poleg teh dveh upnikov terjatev prerekala tudi upraviteljica. Čeprav je samo terjatev navedla pod naslovom Priznana terjatev, pa je iz njene izjave jasno razvidno, da terjatev priznava le pod pogojem, da bo upnica terjatve z njo uspela v tekočem pravdnem postopku. Izjava o priznanju terjatve mora biti namreč nepogojna, sicer gre za prerekano terjatev (enako tudi odločbe VSL Cst 565/2017 z dne 11. 10. 2017, Cst 227/2017 z dne 9. 5. 2017 in I Cpg 684/2016 z dne 15. 2. 2017 ter VSC Cpg 252/2017 z dne 16. 3. 2018). Ker je tako tudi upraviteljica prerekala terjatev, bo morala upnica RS tožbo na ugotovitev obstoja (nadomestne) terjatve vložiti tako zoper stečajnega dolžnika kot tudi zoper upnika A. d. o. o., in B. d. o. o. Pri tem višje sodišče še ugotavlja, da je odločitev o tem, da se na pravdo napoti upnico RS pravilna (300. člen v zvezi s 310. členom ZFPPIPP).

26Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnika A. d. o. o., ugodilo in spremenilo II. točko izreka sklepa z dne 14. 10. 2022 tako, da se ta glasi le na prerekano terjatev (ki ni bila priznana niti s strani upraviteljice), pravilen seznam pa je tisti z dne 14. 11. 2022 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožba upnice RS pa ni utemeljena, zato jo je višje sodišče celoti zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

27Rok za vložitev tožbe bo zaradi pritožbe upnice RS začel teči z dnem objave tega sklepa višjega sodišča (314.a člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.