VSL Sklep Cst 303/2022

Pritožba zoper I. in II.2 točko izreka se zavrže, v ostalem pa zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 28. 6. 2022 (pd 71), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (I. točka izreka). O delno priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah je odločilo v II. točki izreka tako, da je ugotovilo, da se delno prizna terjatev upnika A., d. o. o. za plačilo zneska 75.000,00 EUR in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na v izreku navedenih nepremičninah ter se upraviteljici naloži, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja (II.1 točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da se delno prizna terjatev upnika B. B, za plačilo 104.000,00 EUR in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na nepremičninah z ID znaki: katastrska občina X., parcela 260/1 (ID 0001), katastrska občina X., parcela 260/3 (ID 0002), katastrska občina X., stavba 01, del stavbe 11 (ID 0003), katastrska občina X., stavba 01, del stavbe 47 (ID 0004) in katastrska občina X., stavba 01, del stavbe 48 (ID 0005), in se upraviteljici naloži, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja (II.2 točka izreka). Z izpodbijanim sklepom je sodišče nadalje zavrglo ugovor o prerekanju terjatve in ločitvene pravice upnika B. B., ki ga je 24. 8. 2022 vložila C. C. (III. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo C. C. (nadalje: pritožnica). Pritožuje se zoper I., II.2 ter zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja, da je dne 24. 8. 2022 podala ugovor o prerekanju terjatve in ločitvene pravice upnika B. B., ker je vložila tožbo v pravdi I P 71/2022 pri Okrožnem sodišču v Kranju. Kot izhaja iz laične pritožbe napada pritožnica sklep o zavrženju ugovora o prerekanju terjatve in ločitvene pravice z navedbo, da bi morala biti s priporočeno pošto osebno obveščena o začetku stečajnega postopka nad stečajno dolžnico ter o sklepu o prodaji nepremičnin, saj je služnostna upravičenka ter je bila v njeno korist dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin, ki so v tem stečajnem postopku predmet prodaje. Poleg navedenega pritožnica trdi, da je bila kršena njena pravica do izjave v tem postopku, ker ji ZFPPIPP kljub navedenim upravičenjem ne daje procesne legitimacije za vložitev ugovora zoper sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi. Poleg tega sodišču predlaga, da predmetni postopek v skladu s 156. členom Ustave RS prekine in začne postopek pred Ustavnim sodiščem RS.

3Upraviteljica se je o pritožbi izjavila ter navedla, da pritožnica C. C. ni stranka v postopku osebnega stečaja (385. člen ZFPPIPP), zaradi česar v stečajnem postopku ne more opravljati procesnih dejanj. Poleg tega je bil njen ugovor podan po roku, kar je prav tako razlog, da je bilo treba njen ugovor zavreči. Nadalje pojasnjuje, da je bila pritožničina osebna brezplačna dosmrtna služnostna pravica stanovanja pridobljena 17. 4. 1996, medtem ko je bil čas začetka učinkovanja vknjižene hipoteke 7. 12. 2011 ter 19. 6. 2015. To pomeni, da je bila osebna služnost pridobljena pred trenutkom, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke, zato v skladu s 342. členom ZFPPIPP pritožničina pravica osebne brezplačne dosmrtne služnostne pravice stanovanja s plačilom kupnine ne bo prenehala.

4Pritožba deloma ni dovoljena, deloma pa ni utemeljena.

5Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim zavrglo ugovor o prerekanju terjatve in ločitvene pravice upnika B. B., ki ga je 24. 8. 2022 vložila C. C. (III. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je ugovor prepozen, saj je bil vložen po poteku roka enega meseca po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 4. 3. 2022 (tretji, četrti in deveti odstavek 63. člena ZFPPIPP ter prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP) ter tudi nedovoljen, saj pritožnica ni upnica v tem stečajnem postopku (prvi odstavek 63. člena in 64. člen ZFPPIPP).

6Kot je pritožnica navedla že v postopku pred sodiščem prve stopnje, sta v stečajni masi tudi nepremičnini k. o. X. parcela 260/1 in 260/3, ki jih je pritožnica podarila stečajni dolžnici z darilno pogodbo z dne 17. 4. 1996, ki v naravi predstavljata stanovanjsko hiši na naslovu ... V isti pogodbi si je pritožnica izgovorila dosmrtno in brezplačno služnostno pravico stanovanja, v njeno korist pa je bila z darilno pogodbo dogovorjena tudi prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin. V zemljiški knjigi so bili opravljeni vsi dogovorjeni vpisi. Stečajna dolžnica je nato (kot posojilojemalka, dolžnica in zastaviteljica) z B. B. (kot posojilodajalcem in upnikom) in D. D. (kot posojilojemalcem in dolžnikom) dne 7. 12. 2011 pri notarki sklenila Posojilno pogodbo in Sporazum o zavarovanju denarne terjatve, opr. št. SV 355/11. Na navedenih nepremičninah je skupna hipoteka in zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa tudi vpisana v zemljiško knjigo. Pritožnica ni podala soglasja k ustanovitvi hipoteke in za notarski zapis Sv 335/11 niti ni vedela. Dne 26. 2. 2022 je pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 71/2022 vložila tožbo na ugotovitev ničnosti sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z dne 7. 12. 2011 ter s tožbo zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom le-teh iz zemljiške knjige.

7Pritožnica v pritožbi ponovno poudarja, da je bila na navedenih nepremičninah v njeno korist dogovorjena prepoved odtujitve in obremenitve. Poleg tega ima v tej stanovanjski hiši kot služnostna upravičenka pravico do brezplačne dosmrtne služnostne pravice stanovanja (247. člen Stvarnopravnega zakonika; Uradni list RS št. 87/2002, s spr., nadalje: SPZ). Vendar pa, po presoji pritožbenega sodišča, pritožnica s temi razlogi sedaj preizkušanega sklepa o zavrženju ugovora o prerekanju terjatve in ločitvene pravice (deveti odstavek 63. člena ZFPPIPP) ne more uspešno izpodbiti.

8Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti (prvi odstavek 227. člena SPZ). Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca (prvi odstavek 247. člena SPZ). Osebna služnost je izvedena stvarna pravica na tuji stvari in spada med osebne pravice.

9V skladu s prednostnim načelom, ki ga ureja 6. člen SPZ, ima prej pridobljena stvarna pravica prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico. ZFPPIPP v skladu z navedenim splošnim načelom določa, da s plačilom kupnine prenehajo osebne služnosti na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe, če so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke ali zemljiškega dolga v zemljiško knjigo (prva alineja tretje točke 342. člena ZFPPIPP).

10V konkretnem primereu je bila osebna služnost pridobljena pred trenutkom, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke. Začetek učinkovanja služnostne pravice stanovanja je bil namreč 17. 4. 1996, čas učinkovanja hipoteke (ID omejitev 001) pa 7. 12. 2011 ter čas učinkovanja hipoteke (ID omejitev 002) pa 19. 6. 2015. Zaradi navedenega pritožničina pravica osebne brezplačne dosmrtne služnostne pravice stanovanja na nepremičninah, ki so predmet prodaje, s plačilom kupnine ne bo prenehala. Iz navedenega izhaja, da pritožnica, kljub začetku stečajnega postopka nad stečajno dolžnico, pri uresničevanju svojega upravičenja kot služnostna upravičenka ne bo v ničemer prikrajšana. Zato ni utemljen pritožbeni očitek pritožnice, da bi morala imeti iz tega naslova enaka procesna upravičenja glede preizkusa terjatev in ločitvenih pravic kot upniki.

11Lastnik lahko za vsak namen, ki ni prepovedan, svojo pravico omeji, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 38. člena SPZ). Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpiše v zemljiško knjigo samo, če je določena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, starši in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam (četrti odstavek 38. člena SPZ). Pravnoposlovna prepoved odsvojitve in obremenitve ni ovira za prodajo stvari na prisilni javni dražbi in tudi ne za oblikovanje prisilne zastavne oziroma poplačilne pravice na nepremičnini.¹

12Pritožnica zahteva s tožbo v postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 71/2022 ugotovitev neveljavnosti hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z njunim izbrisom iz zemljiške knjige. Nepremičnine so last stečajne dolžnice in so zato del stečajne mase. V stečajnem postopku se stečajna masa unovči za plačilo terjatev upnikov (224. člen ZFPPIPP). Pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve ni ovira za prodajo stvari v stečajnem postopku. Po začetku stečajnega postopka bi zato odločitev sodišča v zadevi pod opr. št. I P 71/2022 lahko vplivala zgolj na to, kateri od upnikov bo poplačan iz stečajne mase oziroma ali bo B. B. poplačan kot ločitveni ali navadni upnik. Iz navedenga pa izhaja, da pritožnici, v korist katere je bila pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve, kljub temu, da iz tega naslova nima upravičenja opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku, ni bila kršena nobena njena pravica.

13Pritožbeno sodišče nadalje še dodaja, da vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti sporazuma o zavarovanju denarne terjatve ni v ničemer vezana na začetek stečajnega postopka nad dolžnico niti na izdajo sklepa o prodaji nepremičnine. Pritožnica je tožbo vložila šele dne 26. 4. 2022, torej po tem, ko se je že začel stečajni postopek na dolžnico (dne 4. 11. 2021) ter po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev (dne 4. 3. 2022). Takšno tožbo bi pritožnica lahko vložila že od leta 2011 dalje, ko je bila hipoteka vknjižena v zemljiško knjigo (začetek učinkovana hipoteke 7. 12. 2011).² S pritožbenim očitkom, da ji sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnico ter sklep o prodaji teh nepremičnin nista bila vročena zato pritožnica prav tako ne more uspeti. Ne gre namreč za tožbo vezano na rok, ki bi tekel od izdaje sklepov v stečajnem postopku.

14V skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču in 156. členom Ustave mora sodišče prekiniti postopek in začeti postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Ustavno sodišče je po tej določbi Ustave upravičeno intervenirati le takrat, kadar je ustavnosodna presoja zakona potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v konkretnem sodnem postopku. Sodišče mora zato v zahtevi utemeljiti, da mora v konkretni zadevi, v kateri sodi, uporabiti (domnevno protiustavno) zakonsko ureditev na način, ki mu preprečuje ustavnoskladno odločitev. Zato mora izkazati zveznost (koneksnost) med konkretno zadevo, v kateri sodi, in domnevno protiustavno ureditvijo (tako odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I- 204/15-6 z dne 3. 3. 2016). Glede na že pojasnjeno zveznost v tej zadevi ni podana, zato tudi ni mogoče ugoditi pritožničinemu predlogu za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.

15Kot izhaja iz navedenega pritožba v delu, v katerem izpodbija III. točko izreka ni utemeljena. Izpodbijani sklep je v tem delu uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnjev III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklepe, izdane v stečajnem postopku, ureja 126. člen ZFPPIPP. Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIP).

17Pritožnica ni stranka v tem stečajnem postopku (385. člen ZFPPIPP).³ Prav tako ji ZFPPIPP kot služnostni upravičenki ter imetnici pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve ne daje pravice do vložitev pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic (69. člen ZFPPIPP). Pritožnica zato nima procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa v I. in II.2 točki izreka. V preostalem delu njena pritožba ni dovoljena, saj jo je vložila oseba, ki nima te pravice. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo (prva točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ R. Vrenčur v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Gv založba, Ljubljana 2004, str. 227.
² Pozitivni publicitetni učinek pomeni, da se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic in pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiško knjigo. Če je pravica vpisana oziroma je pravno dejstvo vpisano v zemljiško knjigo, velja neizpodbojna domneva, da je tretji za to pravico oziroma pravno dejstvo vedel (prvi odstavek 6. člena ZZK-1).
³ V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati: (1) vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in (2) insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (prvi odstavek 56. člena ZFPPIPP). Stranke glavnega postopka osebnega stečaja so: (1) stečajni dolžnik, (2) upnik, ki je v rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, in (3) upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, če je njegova terjatev priznana (385. člen ZFPPIPP).