VSM Sklep III Cp 894/2022

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo začasno odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru II Z 16/2022 z dne 6. 6. 2022 (pravilno 6. 5. 2022)¹ v zvezi s sklepom III N 478/2022 z dne 1. 7. 2022 in sicer glede mladoletnega A. A. tako, da je glede slednjega

- v točki I izreka sklepa odločilo, da se mladoletni A. A. z dnem 17. 10. 2022 namesti v Strokovni center B.,

- v točki II izreka pa odločilo, da se stiki staršev z mladoletnim A. A. določijo tako, da potekajo vsak vikend, in sicer en vikend v soboto ali nedeljo, vsak drugi vikend pa v soboto in nedeljo, tako da ga bosta starša zjutraj prišla iskat v Strokovni center B. in ga zvečer do 18. ure vrnila nazaj (točka I izreka izpodbijanega sklepa),

medtem ko je odločilo, da v ostalem ostane začasna odredba nespremenjena v veljavi (točka II izreka izpodbijanega sklepa).

2Zoper ta sklep vlagata pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu nasprotna udeleženca iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v nov postopek. Najprej navajata, da so bistveno kršene določbe postopka, ker sodišče CSD imenuje upnik, starša obeh otrok pa dolžnika, zato je sklep iz tega razloga nerazumljiv in nejasen. Nadalje je nejasen izrek v točkah I in II, ker je sklep o začasni odredbi 6. 5. 2022 izdan za obdobje sedmih dni, začasna odredba z dne 6. 5. 2022 je zato prenehala v mesecu maju 2022 ter se oba otroka nezakonito zadržujeta na različnih območjih Slovenije, zaradi česar jima nastaja nepopravljiva škoda. Začasna odredba je povsem nepotrebna, saj je družina C. normalna družina, za oba otroka je dobro poskrbljeno in začasne odredbe za več let otroku škodujejo in niso zakonsko dopustne, pri čemer je irelevantno, če mati občasno pije alkohol, važno je, da sta oba otroka navezana na starša in si želita živeti v svoji družini, vendar pa jim žal CSD in sedaj tudi sodišče prve stopnje tega ne dovolita. Ne upošteva se volja A. A. ki vsakodnevno joče, trpi in si želi živeti s svojimi starši, sodne odločitve pa gredo povsem v drugo smer, brez vsake pravne podlage in razloga. D. D. je v puberteti in ji dejansko odgovarja, da je pri rejnici, nasprotna udeleženca sta njeno voljo sprejela, A. A. pa nastaja nepopravljiva škoda. Sodišče prve stopnje ni pristojno za obravnavanje bosanske družine, ki samo začasno biva v Sloveniji, pa si je takšno pristojnost, skupaj z nepristojnim CSD protipravno vzelo. Nasprotujeta izrečenemu ukrepu trajnejšega značaja ter predlagata, da se v postopek pritegne izkušen izvedenec s področja klinične psihologije ali klinične psihiatrije. Želja mladoletnega A. A. ostati s svojima staršema, ki ga ne ogrožata in sta mu dobra in vzgojna starša. Medtem, ko mladoletni D. D., ki se nahaja v intenzivni adolescenci in puberteti strogost in vzgojni ukrepi njenih staršev občasno ne ustrezajo, bolj ji ustreza življenje pri popustljivi rejnici, zato je pač dajala izjave, kot jih je dajala. To pa niso substancirane navedbe in verodostojni dokazi, ki bi lahko pripeljali sodišče v odločitev o trajnem odvzemu otrok. Stroškov ne priglašata.

3Predlagateljica na pritožbo nasprotnih udeležencev ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V postopku so bile uporabljene določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)², Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)³ ter subsidiarno na podlagi 42. člena ZNP-1 še ZPP.

6Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, prav tako tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicujeta nasprotna udeleženca in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je popolnoma in v celoti ugotovilo za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva, na tej podlagi pa sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, ki jo je obrazloženo in argumentirano obrazložilo, nanjo se zato v izogib ponavljanju sklicuje sodišče druge stopnje, v odgovor na pritožbene graje pa dodaja naslednje:

7Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi, izdanim po uradni dolžnosti zgolj odločilo o premestitvi mladoletnega A. A. iz Kriznega centra E. (kjer je bivanje zanj postalo ogrožujoče)⁴ v Strokovni center B., posledično pa o načinu izvajanja stikov s staršema.⁵

8Pritožba odločitev sodišča prve stopnje, ki zajema odločitev o spremembi namestitve mladoletnega A. A. in posledično novega načina določitve stikov s staršema, ne graja. Pritožba nasprotuje odločitvi odvzema otrok staršema, pri čemer se slednja z odločitvijo v zvezi z mladoletno D. D. strinjata in navajata, da njeni volji ne nasprotujeta ter sta jo sprejela, z odločitvijo, da se jima odvzame mladoletni A. A., pa se ne strinjata in zatrjujeta, da A. A. na ta način nastaja nepopravljiva škoda.

9Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožbene graje, ki se tiče odvzema otrok, ni moč upoštevati oziroma slednja ni utemeljena. Sodišče prve stopnje namreč z izpodbijanim sklepom ni odločalo o odvzemu otrok. Začasna odredba v zvezi z odvzemom je bila izdana 6. 5. 2022 in zoper odločitev ni bila vložena pritožba, tudi ne zoper sklep z dne 1. 7. 2022 (III N 478/2022), s katerim je bila prvotno izdana začasna odredba spremenjena ter mladoletna D. D. nameščena v rejniško družino, ko so bili hkrati ponovno vzpostavljeni stiki staršev z mladoletnima otrokoma D. D. in A. A. Pritožbene trditve, ki nasprotujejo odvzemu mladoletnega A. A. so zato brezpredmetne in v ničemer ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo z izpodbijanim sklepom. Pritožba nasprotnih udeležencev zato ni utemeljena.

10Ni utemeljena pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka, ko je v izpodbijanem sklepu naslavljalo predlagatelja in nasprotna udeleženca kot upnik in dolžnika. Iz sklepa namreč jasno in določno izhaja, kateri so udeleženci postopka in kakšna je njihova vloga. Pri tem je potrebno pojasniti, da je v 100. členu ZNP-1 določeno, da se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje, to pa je Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-M), hkrati pa se o njih odloča pod pogoji, ki jih določa DZ. Zaradi tega sodišče prve stopnje s tem, ko je poimenovalo udeležence postopka v smislu upnik - dolžnik, ni storilo kršitev postopka. Pritožba podana v tej smeri zato ni utemeljena.

11Nadalje ni utemeljena pritožbena graja, da je začasna odredba z dne 6. 5. 2022, II Z 16/2022 prenehala in naj bi veljala zgolj sedem dni. Pritožba očitno napačno razume določbe DZ, ki govorijo o izdaji začasne odredbe pred uvedbo postopka s predhodnim nujnim odvzemom otroka (166., 167. in 168. člen DZ). Tako lahko (kot je bilo tudi v obravnavanem primeru) CSD odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi (otroka sta bila v našem primeru nameščena v Krizni center E.), seveda ob predpostavki, da je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom staršem, še preden sodišče odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe. Vendar pa mora CSD v dvanajstih urah po tem, ko otroka staršema odvzame, predlagati sodišču izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, o čemer mora sodišče odločiti takoj, najkasneje pa v štiriindvajsetih urah (v nasprotnem se otrok takoj vrne staršem). CSD in sodišče sta postopala v skladu z navedenim (168. člen DZ).⁶ Nadalje pa DZ določa, da v kolikor je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja (takšen ukrep je tudi odvzem otrok staršem), mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe, sicer sodišče ustavi postopek in razveljavi že opravljena dejanja (166. člen DZ). V obravnavanem primeru je CSD postopal v zakonsko določenem roku ter podal predlog za izdajo ukrepa trajnejšega značaja (odvzema otrok staršema), ki se vodi v sedaj obravnavanem postopku pod opr. št. III N 478/2022 in v katerem je sodišče prve stopnje prvotno izdano⁷ in kasneje delno spremenjeno⁸ začasno odredbo po uradni dolžnosti delno spremenilo s sedaj izpodbijanim sklepom. Začasna odredba z dne 6. 5. 2022, s katero je sodišče začasno odvzelo otroka staršema tako ni prenehala veljati. V citirani začasni odredbi je namreč sodišče prve stopnje odločilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka za varstvo koristi otroka oziroma sedem dni, v kolikor ustrezen predlog ne bo vložen. Ker je bil predlog pod izpolnjenimi procesnimi predpostavkami pravilno vložen in se obravnava pred sodiščem pod opr. št. III N 478/2022, pomeni, da začasna odredba o odvzemu otrok staršema še velja in bo (predvidoma) veljala do meritorne odločitve v tej nepravdni zadevi.

12Nenazadnje so neutemeljene tudi pritožbene trditve o nepristojnosti slovenskega sodišča, ko pritožba istočasno pove, da družina v RS začasno biva. Ob dejstvu, da pritožba sama priznava, da imata nasprotna udeleženca začasno prebivališče v RS, je podana pristojnost slovenskega sodišča (29. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZNP-1 in 5. alineja drugega odstavka 10. člena ZNP-1).

13V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

14O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj jih nasprotna udeleženca nista priglasila.

¹ Pri zapisu je prišlo do očitne pisne pomote v številki, saj je pravilen datum izdaje tega sklepa 6. 5. 2022.
² Uradni list RS št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017.
³ Uradni list RS št. 16/2019 z dne 15. 3. 2019.
⁴ Razlogi v točkah 3, 4 in 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁵ Razlogi v točki 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁶ Postopek se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II Z 16/2022.
⁷ Sklep II Z 16/2022 z dne 6. 5. 2022.
⁸ Sklep III N 478/2022 z dne 1. 7 . 2022.