10. člen ZNP-1

Razloge, zakaj je za najemnico neprofitnega stanovanja v obravnavani zadevi treba določiti predlagateljico in ne nasprotnega udeleženca, je sodišče prve stopnje odlično strnilo v 58. točki obrazložitve: Pričakovanje nasprotnega udeleženca, da ostane najemnik stanovanja, ob tem, ko je s svojim nasilnim vedenjem povzročil stanovanjski problem, in ob tem, ko si prisvaja vse koristi premoženja, ki sta ga s predlagateljico ustvarila skupaj, in na ta način predlagateljici preprečuje ali vsaj znatno otežuje, da si iz njega zagotovi stanovanje, primerljivo tistemu, ki ga zase pričakuje sam, ne more uživati pravnega varstva.

Iz predloga okrajnega sodišča za odločitev v sporu o pristojnosti izhaja napačno stališče, da bi moralo o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odločiti okrožno sodišče v pravdnem postopku, v katerem se je postavilo vprašanje procesne sposobnosti osebe. Takšno stališče naj bi izhajalo iz komentarja ZNP-1, v katerem je navedeno, da sodišče lahko ob obravnavanju predloga v predlagalnem nepravdnem postopku začne še postopek po uradni dolžnosti in da bo v obeh primerih zakoniti sodnik on sam. Tak primer torej ni enak obravnavanemu. V obravnavani zadevi je okrožno sodišče (torej drugo stvarno pristojno sodišče) v pravdnem postopku ugotovilo obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da oseba ni sposobna brez škode zase poskrbeti za svoje pravice in koristi. Zato je na okrajno sodišče, ki je stvarno pristojno za odločanje v teh zadevah, naslovilo pobudo za uvedbo postopka za postavitev osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo o odvzemu otrok. Pritožbene trditve, ki nasprotujejo odvzemu mladoletnega A. A. so zato brezpredmetne in v ničemer ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo z izpodbijanim sklepom.

Sodišče ne more slediti tožnikovemu ugovoru, da, ker poročilo oziroma mnenje izda samostojna institucija, s tem postane posamični upravni akt, zoper katerega so dopustna pravna sredstva po ZUP oziroma ZUS-1, saj gre še vedno za mnenje, ki je bilo izdelano za potrebe nepravdnega postopka, na poziv sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o zadevi. Svoj ugovor zoper mnenje pa (je) lahko tožnik poda(l) v nepravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kjer postopek zaradi varstva koristi otrok teče. Tudi iz tega razloga (torej, ker ima tožnik v nepravdnem postopku možnost uveljavljati svoje pravice) pogoji za obravnavanje te tožbe v subsidiarnem upravnem sporu niso podani.