VSL Sklep IV Cp 1868/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlog upnika za izdajo začasne odredbe

1Upnik je vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagal, da sme v soboto, 6. 8. 2022 z mladoletnima otrokoma izvesti stik, tako da otroka prevzame na njunem domu ob 9.00 in ju vrne ob 21.00 istega dne, s tem, da lahko otroka do njega in nazaj prideta tudi sama, s tem, da se stik ne nadomesti. Predlagal je tudi, da mu nasprotna udeleženka povrne stroške postopka.

Odločitev sodišča prve stopnje

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom¹ sklenilo, da se predlog upnika za izdajo začasne odredbe zavrže (I) in da upnik nosi sam svoje stroške postopka (II).

3Sodišče je ugotovilo, da je upnik poslal predlog za izdajo začasne odredbe na elektronski naslov sodišča 5. 8. 2022 ob 14.03, z zaprosilom, da sodišče nemudoma odloči o predlogu in mu sodno odredbo pošlje po elektronski poti, ker jo v nasprotnem ne bo mogel pravočasno prevzeti, da je po pojasnilu sodišča o načinu poslovanja sodišč in potrebni popolnosti vloge, da je vloga primerna za obravnavanje, predlagatelj vlogo odposlal priporočeno po pošti 5. 8. 2022 ob 17.15, sodišče pa jo je prejelo 8. 8. 2022. Ker se upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zavzema za izvedbo stika na dan 6. 8. 2022, ki je v času prejema vloge s strani sodišča že potekel, je s potekom dneva prenehal upnikov pravni interes za predlog za izdajo začasne odredbe, ker ugodne odločitve ne more več doseči.

Povzetek pritožbenih navedb iz laične pritožbe

4Ker so se družinske razmere urejene s sodno odredbo spremenile, je treba vanjo poseči z novo sodno odredbo. Glede na dinamiko dogodkov prihaja do takšnih dogodkov že skoraj vsak dan. Eden izmed dogodkov je tudi dogodek z dne 5. 8. 2022, za katerega je bila zaradi nujnosti predlagana sodna ureditev razmerja z začasno odredbo. Predlagatelj drugače, kot s posredovanjem vloge sodišču v reševanje, ni mogel postopati. Dolžnica ni ravnala v skladu s koristjo otrok, zato je kršila sodno odločbo, s katero sta ji bila otroka zaupana v varstvo in vzgojo. Upnik je leta 2020 vložil tudi predlog za spremembo odločbe o varstvu in vzgoji otrok.

5Predlagatelj je zaradi nujnosti izdaje predloga z izdajo začasne odredbe vlogo poslal sodišču preko elektronske pošte in jo označil kot zelo nujno. Sodišče je vlogo prejelo in mu preko elektronske pošte poslalo pojasnilo, da mora predlog vložiti v pisni obliki. Predlagatelj je želel predlog v pisni obliki vložiti, vendar na sodišču ni bilo nikogar, ki bi predlog sprejel, ker sodišče od petka popoldan do ponedeljka zjutraj vlog strank ne sprejema. Upnik je zato vlogo sodišču poslal priporočeno preko pošte, ki pa pošiljke sodišču prav tako ni mogla vročiti vse do ponedeljka zjutraj. S takim postopanjem je sodišče onemogočilo predlagatelju, da bi uveljavil pravico do sodnega varstva in poštenega sojenja. Sodišče bi moralo imeti vzpostavljen sistem, ki omogoča odločanje v takih nujnih primerih, ker v nasprotnem sodnega varstva in poštenega sojenja ni mogoče uveljaviti.

6Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) določa, da mora sodišče o predlogu odločiti takoj, najkasneje pa v 24 urah.

7Sodišče prve stopnje je z odločitvijo kršilo pravice upnika do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.

8Zmotna je ugotovitev sodišča, da je prenehal pravni interes upnika za izdajo začasne odredbe. Zagotavljanje korist otrok ni pomembno zgolj glede opisanega enkratnega dogodka, ki je potekel, treba je zavarovati koristi otrok v vsem vmesnem času in v bodoče, dokler sodišče ne prične rednega postopka po predlogu upnika, ki je predlagal spremembo odločitve o varstvu in vzgoji otrok. Konkretni dogodek je le eden izmed dogodkov, ki jih povzroča dolžnica, odločitev sodišča prve stopnje pa je v nasprotju s sodno prakso, po kateri se ukrepi zavarovanja koristi otrok v teh primerih izvedejo po uradni dolžnosti.²

9Sodišče je zmotno odločilo o stroških postopka, ker takega stanja ni povzročil upnik. Upnik zato zahteva, da se mu povrnejo stroški pred sodiščem prve in druge stopnje.

Odgovor na pritožbo

10Dolžnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Glede utemeljenosti pritožbe

11Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

12Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 42. členom ZNP-1.

13Upnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila vloga, ki jo je poslal 5. 8. 2022 ob 14.03 na elektronski naslov tega sodišča nepopolna, da ni bila primerna za obravnavo, da je upnik po pozivu sodišča prve stopnje s priporočeno pošiljko, ki jo je 5. 8. 2022 ob 17. 15 oddal na pošto, poslal sodišču prve stopnje novo vlogo. Glede na te dejanske ugotovitve, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo upnikov predlog, s katerim se je zavzemal za izvedbo stika na dan, ki je v času prejema vloge s strani sodišča prve stopnje že potekel, s potekom tega dneva pa je prenehal tudi upnikov pravni interes za pravovarstvo, kot ga je uveljavljal s predlogom za začasno odredbo.

14Na podlagi 15. člena ZIZ v zvezi s 100. členom ZNP-1, je sodišče prve stopnje stopnje na podlagi 274. člena ZPP³ utemeljeno zavrglo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe.

Odgovori na ostale pritožbene trditve

15Upnik v pritožbi ni navedel dejstev, ki bi opravičevale njegovo ravnanje, s katerim je predlog poslal sodišču prve stopnje po elektronski pošti⁴ šele v petek, 5. 8. 2022 ob 14.03 in od sodišča zahteval, da še istega dne odloči o predlogu, še posebej glede na opis okoliščin konkretnega primera, na podlagi katerih je zahteval sodno varstvo in glede na zakonske pogoje, na podlagi katerih sodišče izreče ukrepe za varstvo koristi otrok (glej 157. člen DZ).

16Pravni interes upnika za sodno varstvo ni več obstajal, ko je sodišče prve stopnje po pošti prejelo njegov predlog za izdajo začasne odredbe oziroma ko je izdalo izpodbijan sklep, ker tudi v primeru, če bi sodišče njegovemu predlogu ugodilo, od te odločitve upnik ne bi imel nobene pravne koristi. Zmotne so tudi pritožbene navedbe, ki črpajo pravni interes v ureditvi celotnega spornega razmerja med upnikom in dolžnico v zvezi s starševsko skrbjo.

17Neutemeljena so pričakovanja pritožbe, da bi sodišče prve stopnje moralo zavarovati koristi otrok z začasno odredbo, ki bi jo izdalo po uradni dolžnosti - upnikove navedbe ne dajejo nobene podlage za tako postopanje sodišča prve stopnje. Sporni dogodek, kot ga opisuje upnik, ko dolžnica ni soglašala s predlogom upnika, da bi se otroka udeležila praznovanja pri sorodnikih od upnikovega očeta, ni dejstvo, ki bi potrjevalo upnikovo tezo, da sta otroka ogrožena. Ne gre tudi spregledati, da 6. 8. 2022 po sodni odločbi ni bil določen stik upnika z otrokoma, v predlogu pa je upnik tudi predlagal, da se ta dodaten stik z otrokoma ne nadomesti.

18Sklep VSM III Cp 715/2021, ki ga izpostavlja pritožba, ni primerljiv z okoliščinami konkretnega primera.

19DZ v 167. in 168. člen DZ določa, da mora sodišče o predlogu odločiti takoj, najkasneje pa v 24 urah, ko center za socialno dela predlaga začasno odredbo o odvzemu otroka. Tak zakonski časovni okvir odločanja sodišča prve stopnje velja v primerih, ko se izvede nujni odvzem otroka.

20Iz teh razlogov sodišče prve stopnje z odločitvijo ni kršilo pravice upnika do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in njegove pravice do poštenega sojenja kot mu pripadajo na podlagi Evropske konvekcije o varstvu človekovih pravic.

Glede stroškov postopka

21Na podlagi 101. člena ZNP-1 o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku. V teh nepravnih postopkih je v ospredju varstvo otrokovih koristi, zato v sodni praksi načeloma velja, da v teh postopkih vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Ne gre torej zgolj za dejstvo, da je bil predlog upnika zavržen. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi že opisana ravnanja upnika v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe ne terjajo drugačne odločitve, kot da upnik krije sam svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Enako velja za pritožbene stroške, s tem, da upnik s pritožbo ni uspel.

Odločitev pritožbenega sodišča

22Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

¹ Ki ga je sodišče prve stopnje izdalo 11. 8. 2022.
² Pritožba se sklicuje na sklep VSM III Cp 715/2021.
³ Ki določa: „Po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen), da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnim predpisom določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe.“
⁴ Upnik ne zatrjuje, da je vlogo posla v skladu s tretjim oziroma s četrtim odstavkom 105.b člena ZPP, ki določa: “Vlogo v fizični obliki se vloži tako, da se pošlje po pošti z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, izroči neposredno organu ali po osebi, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost. Vlogo v elektronski obliki se vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva.“ (glej tudi drugi odstavek 105. člena ZPP – predpostavke za „popolno“ vlogo v elektronski obliki).